Po besedah svetovalca načelnika pri oddelku za javne gospodarske službe in promet Borisa Jagodiča ocenjujejo, da je starih avtomobilskih gum na Gmajnicah kar za okoli 50 kamionov. Razmišljajo, kam jih bodo lahko odpeljali, saj jih deponija na Barju zaradi ogromne količine prostora, ki bi jo zasedle, noče sprejeti. Zato se dogovarjajo, da bi gume zdrobili, jih embalirali in šele nato odstranili na deponijo. Ljubljanske mlekarne po pogodbi niso zavezane počistiti območja, vendar so se, kot je povedal Boris Jagodič, dogovorili, da bodo gume odstranili na njihov strošek. Ta bo znašal kar okoli 60 milijonov tolarjev.

Pri občini se sprašujejo, kaj storiti z ogromnimi količinami gnojevke, ki je ostala na območju, poleg tega bodo morali očistiti stavbe, ki so prav tako polne blata in gnoja. Boris Jagodič je pojasnil, da so opravili terensko oceno objektov in geodetski posnetek območja, zato bodo območje lahko zagradili z varovalno ograjo. Naredili so strokovni pregled del, ki jih bodo lahko začeli opravljati pred pridobitvijo lokacijske dokumentacije. To morajo namreč še izdelati, zato pričakujejo, da bo pred pridobitvijo preteklo še približno osem mesecev. Pri občini zato iščejo nišo, da bi lahko nekatera dela opravili na podlagi priglasitve del. Najprej bodo uredili nekdanji gospodarski objekt, v katerega bodo namestili od 120 do 150 zabojnikov za pse, in upravno gospodarski objekt, v katerem bo sedež uprave zavetišča za živali. Na območju načrtujejo dodatne dejavnosti, kot so šolanje psov, ki pomagajo motorično motenim ali slušno in vidno prizadetim ljudem, v zavetišču pa bodo uredili veterinarsko ambulanto.

Dokler zavetišče v Guncljah ne bo urejeno, bodo uredili začasno zavetišče na lokaciji Kinološkega društva Šmarna gora, kjer bodo namestili 20 zabojnikov za pse. Sekretar društva Matjaž Urleb je povedal, da ta čas pridobivajo dovoljenja, menijo pa, da ga bodo odprli jeseni, najkasneje do svetovnega dneva živali, 4. oktobra. Denar za ureditev, okoli 60 milijonov tolarjev, bo prispevala občina, ki bo plačevala stroške obratovanja, veterinarske oskrbe in prehrane živali. Ti bodo po besedah Matjaža Urleba znašali kar okoli milijon in pol tolarjev na mesec.