Sodniki so ugotovili, da zakonodajalec s tem, ko je uredil obratovalni čas, ni posegel v svobodno gospodarsko pobudo trgovcev. Vendar pa 17. člen zakona, ki pooblašča ministra za trgovino, da predpiše merila za določitev urnika obratovalnega časa, ni skladen z ustavo, saj minister ni pristojen izdajati predpisov brez vsebinske podlage v zakonu. Zakon o trgovini namreč nima določenih odpiralnih časov trgovin, ki bi predstavljale vsebinsko podlago za izdajo podzakonskega predpisa. Sodniki so tudi poudarili, da del 17. člena zakona o trgovini ni bil dovolj določen in predvidljiv. Na podlagi zakona namreč trgovec ne more ugotoviti, kakšni so pogoji, ki jih mora spoštovati pri določanju urnika obratovalnega časa svoje prodajalne niti kaj pomeni prijava urnika pristojnemu organu lokalne skupnosti. "Iz zakona ni razvidno, ali mora trgovec seznaniti lokalno skupnost z določenim urnikom in ali pristojni organ lokalne skupnosti tudi preverja, ali je urnik obratovalnega časa sladen s predpisanimi merili. Zakon o trgovini tudi ne vsebuje pogojev ali meril za določanje omejitev prodaje posameznih izdelkov," je pojasnil predsednik predsednik ustavnega sodišča Franc Testen .
Ker mora zakonodajalec zavarovati javno korist tako, da predpiše pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, so se sodniki odločili, da mu bodo namenili dovolj časa, da lahko spremeni zakonsko ureditev obratovalnega časa na področju trgovinske dejavnosti. Razveljavitev zakona bo tako začela veljati leto po objavi v uradnem listu. Sodniki so se odločili tudi za razveljavitev pravilnika o obratovalnem času prodajaln, saj po zakonodajo pravilniki ne smejo brez zakonske podlage določati ničesar v vsebinskem smislu. To pomeni, da minister brez vsebinskih okvirov, ki bi bili opredeljeni v zakonu, ne more predpisovatimerila in postopke za določanje obratovalnega časa prodajaln. Z izpodbijanim pravilnikom pa je minister storil prav to. Iz enakih razlogov ustavno sodišče razveljavilo tudi odlok MOL o merilih za določanje dežurstev prodajaln, saj je bil ta izdan na podlagi pravilnika. Tudi razveljavitev pravilnika bo priela veljati leto dni po objavi v uradnem listu, razveljavitev odloka pa že dan zatem.Trgovci bodo delovni čas določali sami
LJUBLJANA, 23. - Na pobudo družb Mibo, Poslovni sistem Mercator in Petrol je ustavno sodišče soglasno razveljavilo 17. člen zakona o trgovini, pravilnik o obratovalnem času prodajaln in odlok Mestne občine Ljubljana o merilih za določanje dežurstev prodajaln. Razveljavitev odloka bo začela veljati dan po objavi te določbe v uradnem listu, do razveljavitve člena zakona o trgovini in pravilnika, pa bo po objavi preteklo še leto dni. Na ta način namreč želijo sodniki omogočiti zakonodajalcem dovolj časa, da spremenijo zakonsko ureditev obratovalnega časa trgovin.
Sporni 17. člen zakona o trgovini določa, da mora trgovec določiti urnik obratovalnega časa svoje prodajalne in ga prijaviti pristojnemu organu lokalne skupnosti, nato pa je dolžan poslovati v določenem obratovalnem času. Trgovec tako ni povsem samostojen pri določanju urnika, ampak ga mora določiti v skladu z merili, ki jih predpiše minister za trgovino. Ustava določa, da je gospodarska pobuda svobodna, vendar pa lahko zakonodajalec omeji določene pobude podjetništva. Če to zahteva javna korist, pa je celo dolžan normativno urediti pogoje in način opravljanja gospodarske dejavnosti. Vendar pa so sodniki poudarili, da zakonodajalčeva svoboda pri omejevanju podjetništva ni neomejena - zakonodajalec mora izbrati tak ukrep, ki bo zagotovil učinkovito varstvo javne koristi, hkrati pa tudi kar najmanj posegel v ustavno pravico svobode gospodarske pobude.
