V Sloveniji še nimamo sodobnih in najbolj konkretnih predpisov, ki bi govorili tudi o električnih in elektronskih odpadkih, med katere sodijo prenosni telefoni. V Evropski uniji pa že pripravljajo dve direktivi, ki jih bomo morali prej ali slej uveljaviti tudi pri nas. "Pričakujem, da bodo direktivi v EU sprejeli v prvi polovici prihodnjega leta," je ocenil svetovalec ministra za okolje in prostor Sergej Lovrenčič . Na to in na številne druge ekološke težave, ki jih s seboj prinaša sodobna tehnologija, so včeraj spregovorili na strokovnem posvetu na Vrhniki, ki ga je pripravilo Slovensko ekološko gibanje.

Ugotovili so, da prenosni telefoni za zdaj ne predstavljajo velike nevarnosti, v prihodnosti pa se bomo lahko srečali tudi s problematiko reciklaže. Če problem danes še ni pereč, bo to lahko že čez dve ali tri leta, je opozoril Karel Lipič , glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja. Vsak prenosni telefon ima namreč tudi baterijo in zato sodi med okolju nevarne odpadke.

Kot so povedali strokovnjaki, je treba odslužene telefone odvreči skupaj z baterijami in akumulatorji. Mnoga komunalna podjetja že zbirajo take odpadke vsaj dvakrat na leto.

Svobodni raziskovalec Anton Komat in raziskovalka inštituta Bion Maja Berden pa sta opozorila še na drugo obliko "onesnaževanja" z električnimi in elektronskimi napravami. Vsi aparati namreč sevajo. Posledice so lahko različne. Kot primer je Komat navedel prenosne telefone. Ti sicer sevajo v okviru norm in standardov, vendar delujejo na frekvencah, ki vplivajo na celice. Posledica je lahko utrujenost, izmučenost in še kaj. Znanost pa vseh posledic frekvence telefonov, televizorjev, alarmnih naprav in podobnega še ni natančno določila, sta še opozorila raziskovalca.

Vse več je odvržene tudi druge električne in elektronske opreme, ki se je v Sloveniji, kot je opozoril Lovrenčič, nabere približno 5000 ton na leto. Vilma Fece , vodja ekologije in analizne kemije pri Gorenju, je na posvetu opozorila, da problematika ni zanemarljiva, saj je samo Gorenje lani v Sloveniji prodalo 181.000 kosov bele tehnike, televizorjev in drugih izdelkov. Podjetja se, kot je dejala, zavedajo svoje odgovornosti in imajo bogate izkušnje, ki so jih pridobila pri izvažanju v tujino, vendar se v Sloveniji še vedno soočajo s precejšnjimi težavami. "Težave so že z jeklom," je poudarila Vilma Fece, saj proizvajalci pri nas težko najdejo koga, ki se ukvarja s predelavo nekaterih odpadnih materialov. Tudi s predelavo plastike in gume ni vse v najlepšem redu. Prav zato, so se udeleženci posveta strinjali, da bodo morali država, državljani pa tudi podjetja na tem področju postoriti še marsikaj.