Slednje nam je zatrdil Anton Gros, bivši direktor kranjske Planike, ki je bil skupaj s predstavniki Uvexa tudi v Tržiču. "Mislim, da bo posel propadel. Nemški kolegi so se kar križali, ko so videli razvaline Zlita in ko smo jim povedali, da bi jih nakup veljal vsaj štiri milijone mark. Za tak denar lahko dobijo propadle tovarne na Češkem ali v Romuniji na pol zastonj," je povedal Anton Gros . Poleg visoke cene in propadajoče tovarne je Nemce od nakupa odvrnilo tudi dejstvo, da v Tržiču ni več visoko kakovostnih čevljarskih kadrov.

Dolgov je preveč

Pavel Rupar kljub vsemu ostaja optimist, čeprav je pred dvema mesecema obljubljal rešitev že v treh tednih. Od takrat se v javnosti o Zlitu ni več govorilo, že takrat pa smo zapisali, da gre po vsej verjetnosti le za novega "šejka", ki je maja klavrno kolovratil po Bledu. "Ideja ni propadla. Glavni vzrok za zastoj je previsoka cena, saj stečajni upravitelj ne odstopa od tržne cene 638 milijonov tolarjev. Taka cena je po mojem mnenju nerealna, saj premoženje v Zlitu vsak dan izgublja ceno. Po nekaterih podatkih celo do pol milijona tolarjev na dan. Milo rečeno se mi zdi neumno vztrajanje pri tej ceni," je povedal Pavel Rupar .

Stečajni upravitelj propadlega Zlita je ljubljanski odvetnik Andrej Kozelj, največji upnik pa Gorenjska banka, ki ima tudi pravico, da prva dobi denar od prodaje. Dolg Gorenjski banki znaša zdaj skupaj z obrestmi kar 4,2 milijona mark, glavnica pa je v začetku devetdesetih znašala zgolj 800 tisoč mark.

Prav zaradi tega visokega dolga stečajni upravitelj ne more prodati za nižjo ceno od predvidene. Ta pa je zaenkrat še vedno 640 milijonov tolarjev. Prodajo pa že nekaj časa ovira neurejeno zemljiško-knjižno stanje.

Prodati po delih

"Za prodajo v enem kosu se ne bomo odločili, saj bi dobili kvečjemu tri milijone mark, po delih pa bomo dobili bistveno več. Vse je pripravljeno, soglasje upniškega odbora imam, prav tako potencialne kupce. Posel z Uvexom je nerealen, saj se zavedam, da oni niso pripravljeni plačati toliko, kot bi mi želeli," je povedal Andrej Kozelj , ki je prepričan, da je bila osnovna napaka storjena že pred desetimi leti, ko so v Zlitu nadaljevali s proizvodnjo.

"Če bi prodali takrat, bi bili vsi dolgovi poplačani, sedaj pa imamo stečaj v stečaju, kar je težko rešljiva zadeva. Seveda je ena od rešitev tudi prodaja pod ceno enemu kupcu in obnovitev velike tovarne. A to zahteva sodelovanje vseh upnikov, na prvem mestu bi se morala dolgovom odpovedati Gorenjska banka. Kolikor poznam njihovo vodstvo, ne bodo odstopili in bodo vztrajali do zadnjega tolarja. Jaz skrbim le za upnike, drugi me pač ne zanimajo," je še dodal Andrej Kozelj. Zemljiško knjigo naj bi uredili do jeseni, sestanek vseh vpletenih so sklicali za ta mesec. Takoj po počitnicah naj bi organizirali dražbo. Kot je povedal Andrej Kozelj, je nekaj kupcev Zlita že znanih. Gre za razne slovenske obrtnike, v Tržiču pa bi tako nastala nekakšna industrijsko-obrtna cona.