Celjska upravna enota je v devetih letih rešila komaj 44 odstotkov od 1076 vloženih zahtevkov. Predsednik celjske podružnice ZLRP dr. Franc Fazarinc je pojasnil, da postopke najbolj zavirajo stroški katastra, moratoriji, nekooperativnost sodišč, ki niso pravočasno ugotovila, kaj s tega področja spada pod njihovo okrilje, potem poslovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je dajal v najem še nevrnjena zemljišča ter je celo prodajal nasade in naprave na teh zemljiščih, ter nepravično vrednotenje odškodnin in cenitve. Zaradi uporabe koeficientov pri finančnem vrednotenju in sprememb tečajev uporabljenih valut so namreč tisti razlaščenci, ki so presegali 30-odstotni odškodninski limit po ZDEN, nenadoma postali neupravičeni do vračila zemljišč oziroma bi jih lahko dobili nazaj le pod pogojem, če bi takoj poplačali odškodnine, ki so jim bile izplačane v dvajsetih letih.

Razlaščenci so opozorili, da so po ustavi upravičeni do sredstev, ki so potrebna za gospodarjenje in vzdrževanje nepremičnin za čas od popolne vloge do izdaje odločbe.

"Dejstvo pa je, da si je pravico gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi pridobil sklad KZG, kar je v nasprotju z ustavo. Poleg tega do marca 1999 tedanji minister za kmetijstvo ni podpisal navodila, ki naj bi urejalo dodeljevanje nadomestnih zemljišč... Zaradi vsega tega mnogi razlaščenci upravičeno sodijo, da so bili izigrani oziroma prisiljeni podpisovati odločbe, čeprav se z njihovo vsebino niso strinjali. V blažji obliki se pojavljajo zadeve, ki so bile značilne ob nacionalizaciji", je včeraj povedal dr. Fazarinc.

Med drugim je poudaril tudi probleme, ki jih imajo upravičenci do odvzetega premoženja v Savinjski dolini. S kmetijskimi zemljišči in nacionaliziranimi hmeljišči namreč gospodari sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je tudi zavezanec za vračilo zemljišč upravičencem. Dr. Fazarinc pravi, da je sklad še nevrnjena zemljišča in hmeljišča oddajal v najem in pobiral najemnino ter je celo prodajal hmeljske žičnice, ki so stale na teh zemljiščih. Ti dogodki po njegovem mnenju potrjujejo, kako lahko je izigrati denacionalizacijski zakon, če za njim stojijo strokovno nepodkovani uradniki. Le-ti namreč zelo hitro nasedejo špekulantom, ki si hočejo prilastiti zemljišča razlaščencev ter odškodnine prenesti na državo in pleča davkoplačevalcev.