Svetu varuhov revolucije, ki ga sestavlja šest učiteljev in razlagalcev korana in šest pravnikov, je po iranski ustavi pripadla dolžnost, imenovati iz množice tiste kandidate, ki ustrezajo zahtevam - ustrezna izobrazba, zvestoba islamski republiki in podobno. V sredo so prišli z besedo na dan: več kakor 800 prijavljenih so diskvalificirali, med njimi tudi vseh 45 žensk, ki so dobile pravico, da se prijavijo. Potrjenih je bilo poleg sedanjega predsednika Hatamija še devet politično in družbeno zaslužnih, ki pa so skoraj vsi iz tabora nasprotnikov reform, a nobena prava konkurenca sedanjemu predsedniku.

Zdaj se začenja komaj tritedenska predvolilna kampanja, ki bo v skladu z izborom kandidatov potekala brez težav. Vprašanje je, ali bo Hatamiju in njegovim privržencem uspelo mobilizirati volilce in zagotoviti veliko udeležbo in s tem podporo. V ta namen so reformisti razglasili volitve za nekakšen "referendum o reformah".

Najbolj zanimiv tekmec predsedniku je njegov lastni obrambni minister Ali Šamsani, ki je svojo kandidaturo napovedal pred tednom, zadnjo minuto. Ta 46-letni rezervni admiral je izjema v iranski vojski, saj ga spoštujejo tako v rednih oboroženih silah kakor tudi pri paravojaški revolucionarni gardi. Politične motive njegove kandidature je težko oceniti. Šamsani velja za Hatamijevega človeka. Hatami je v naftni provinci Čuzistan rojenega kmetijskega inženirja leta 1997 poklical v svoj kabinet. Kandidatura obrambnega ministra pa ni bila mogoča brez soglasja vrhovnega poveljnika in verskega voditelja Hamneja. Dejstvo, da za predsednika prvič kandidira vojak, utegne biti znamenje, da si režim bolj kot kadarkoli prej prizadeva za svojo varnost. Šamsani je dejal, da se bo zavzel predvsem za boj proti korupciji in za večjo zaposlenost.

Nasprotniki iranskih reform za zdaj še niso obljubili svoje podpore nobenemu izmed kandidatov. To je po eni strani posledica njihove nepriljubljenosti in spoznanja, da nimajo nikogar, ki bi ga ljudem lahko ponudili namesto Hatamija. Po drugi strani pa je to prebrisana šahovska poteza, saj Hatami ne more mobilizirati splošne podpore sebi v prid, če nima primernega tekmeca.

Varuhi revolucije so diskvalificirali za reforme zavzetega novinarja, teheranskega poslanca Asgarsadeha, enega glavnih organizatorjev nepozabne študentske zasedbe ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Ima veliko privržencev predvsem med radikalnimi študenti. Njegova kandidatura bi za Hatamija pomenila konkurenco v lastnem taboru in morda mobilizirala volilce za kakšno radikalno spremembo. Razlogov za diskvalifikacijo zaslužnega revolucionarja, čigar žena je poslanka v iranskem parlamentu, niso navedli.

To, da niso dovolili kandidirati nobeni izmed 45 žensk, čeprav je med njimi tudi nasprotnica reform, 47-letna Farah Hosrawi, je razumeti kot stališče varuhov revolucije, da po njihovem mnenju nobena ženska ni sposobna prevzeti predsedniškega mesta. Po iranski ustavi lahko kandidirajo le "redšal", kar po arabsko pomeni moški. Hosrawijeva je sicer protestirala proti takšni odločitvi, vendar ni zaleglo.