Po besedah Darje Groznik , ki je vodila ustanovni zbor, so se ga odločili ustanoviti zato, da bi se lahko v njem združili vsi tisti, ki bi radi s svojim javnim delovanjem prispevali, da se bo čim več ljudi zavedlo resničnega problema napovedanega referenduma o zakonski noveli, se ga udeležilo in glasovalo za. Na referendumu, so zapisali v ustanovni listini, bomo namreč v prvi vrsti odločali o tem, ali bo naša država avtoritarna ali demokratična; le pozitivni izid referenduma - če bo večina obkrožila za - bo zagotovil polno veljavo 55. člena naše ustave.
Odbor si bo prizadeval za popolno enakopravnost, ki ne bo dovoljevala, da bi se zaradi omejitev ali izključitev v veljavnem zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ogrozile temeljne svoboščine sleherne ženske, ter za ponovno vzpostavitev že pridobljene pravice do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jo je omogočal stari zakon iz leta 1977. Prizadeval si bodo tudi za dokončno odpravo diskriminacije žensk na področju zdravstvenega varstva in dostop vseh žensk do zdravstvenih oziroma biomedicinskih storitev, ki se nanašajo na načrtovanje družine. Zavzeli pa se bodo tudi za pravice parov, pri katerih sta neplodna oba partnerja, zlasti tistih 400 parov, ki potrebujejo darovane spolne celice, saj v Sloveniji teh darovalcev ni dovolj.V ustanovni listini so med drugim zavrnili zavajajočo interpretacijo konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Konvencija ZN namreč ne določa, da se mora otrok roditi obema staršema, in sploh ne govori o različnih ali celo spornih oblikah družine, ampak le o odgovornosti staršev - enega ali obeh - da v skladu s svojimi sposobnostmi in možnostmi zagotovijo otroku primerne razmere za življenje, nikakor pa ne prepoveduje enostarševske družine. Popolnih in nepolnih družin ni, so le dvostarševske, enostarševske, reorganizirane družine; največje jamstvo za otrokovo srečno otroštvo je to, da se bo rodil zaželen, so med drugim zapisali v ustanovni listini odbora.
Govorniki, ki so spregovorili po ustanovitvi odbora, so s številnimi argumenti dokazovali, da se za "sociološkimi" in "medicinskimi" argumenti nasprotnikov zakonske novele skrivajo osebna, ksenofobna, protiženska in protidemokratična stališča. "Veseli me, da se toliko zdravnikov in pravnikov ukvarja s sociološkimi temami, povsem nevzdržno pa je, da svoja osebna mnenja prikazujejo kot mnenje `stroke`," je menila sociologinja dr. Tanja Rener in poudarila, da so bili načini vsakdanjega življenja ljudi in nadzor nad žensko seksualnostjo vselej privilegirani objekti ideologij, zlasti desnih, in da ni prav nobenega strokovnega dokaza, da je katera koli oblika družine a priori boljša od drugih.Psiholog in velik poznavalec koncepta otrokovih pravic Zoran Pavlovič je menil, da se v razpravi o tem zakonu grobo manipulira z otrokovimi pravicami. Zaman bi v mednarodnih dokumentih, je dejal, iskali podporo za stališče, da je bolje, da se otrok ne rodi, kot da bi se rodil, "obsojen" na življenje v enostarševski družini.
Ginekolog dr. Vasilij Cerar je menil, da referendum ponižuje in diskriminira ženske in da pravica do potomstva ni vezana na par, temveč na posameznika. Oploditev samskih žensk z biomedicinsko pomočjo ni medicinsko neetična (stroka ima o tem pač različna mnenja, je poudaril), seveda pa ima vsak zdravnik pravico do ugovora vesti. Tudi strah pred trgovanjem s spolnimi celicami je po njegovem povsem neumesten in nepošteno argumentiran. Nikakršnih zadržkov ni, da ne bi tega uredili s predpisi. Mojca Pirnat , predsednica Društva za večjo rodnost in plodnost Slovencev, pa je poudarila, da se za navidezno dilemo (ali naj bodo pomoči deležne tudi samske ženske) skrivajo drugačni nameni. Zakaj bi sicer predlagatelji referenduma poskušali ukiniti celo zakonsko novelo, ki se nanaša tudi na uvoz spolnih celic. Če tega ne bomo uzakonili, je dejala, bo to pomenilo, da smo neplodne razdelili na revne in bogate, ki bodo po spolne celice darovalcev lahko odšli v tujino.
