Žena je na drugem mestu
Njegova prava življenjska strast so namreč - avtomobili. Tudi njegova žena Sunetra Sastry javno priznava, da je v njegovem življenju na drugem mestu. Rowan namreč ves svoj prosti čas namenja hitrim avtomobilom in ko se ne vozi z njimi, piše o njih piše, saj je redni kolumnist britanskega časopisa Car. Po izobrazbi je inženir. Rodil se je 6. januarja leta 1955 v angleškem mestu Newcastle, kjer je imel njegov oče Eric farmo. Tu je preživel večino svojega otroštva in oče je upal, da bo prevzel farmo, ker se njegova starejša brata Rupert in Rodney nista zanimala zanjo. Oče je bil precej premožen in si želel, da bi imeli njegovi otroci ustrezno izobrazbo, zato je tudi Rowana poslal na šolanje. Sprva je obiskoval zasebno šolo in se leta 1975 vpisal na oxfordsko univerzo.Tam se je seznanil z Richardom Curtisom, ki je pisal skeče in komedije, in spoznal, da je nadarjen za zabavanje ljudi, saj jih je znal nasmejati. Z Richardom Curtisom je ustanovil skupino, ki je uprizarjala komedije na univerzi in skrbela za zabavo na poletnih gledaliških festivalih. Študenti so množično obiskovali te predstave.
Leta 1978 sta prišla v London, kjer so občinstvo in kritiki še posebej hvalili Rowana Atkinsona. Tako je dobil ponudbi za glavno vlogo v dveh televizijskih nanizankah, vendar se je odločil sodelovati s skupino mladih komikov, ki so snemali izredno gledano zabavno oddajo Not The Nine O’Clock News (To niso poročila ob deveti uri). Te oddaje se bile zelo priljubljene in Rowan je dobil nekaj britanskih ter tudi mednarodnih priznanj za svojo vlogo, leta 1980 pa so ga razglasili celo za televizijsko osebnost BBC-ja. Začel je nastopati tudi v gledališču, kjer je prav tako žel izredne uspehe.Kritiki so budno spremljali njegovo delo in imeli bolj ali manj same pohvalne besede. Z obrazno mimiko namreč lahko izredno hitro izrazi svoje razpoloženje in za komuniciranje sploh ne potrebuje besed, saj se izraža z vsem svojim telesom. Eden od kritikov je celo zapisal, da je Atkinson z enim samim dvigom obrvi sposoben povedati več kot kateri igralec s Shakespearovim monologom.
Črni gad
Atkinson pa ni samo izredno nadarjen igralec, pač pa je tudi izjemen pisec in inovator na področju televizijske komedije. Leta 1983 je vnovič začel sodelovati s svojim starim prijateljem Richardom Curtisom pri izredno zahtevnem projektu Black Ader (Črni gad), televizijski humoristični nanizanki iz angleške zgodovine, ki so jo predvajali na BBC. V 35-minutnih epizodah sta obdelala štiri zgodovinska obdobja - čas vladavine Richarda III., dobo Elizabete I., 18. stoletje in prvo svetovno vojno. V vseh delih so se pojavljali isti igralci. Rowan Atkinson je igral Edmunda Blackadderja, redkobesednega človeka, ki se je znašel v nenavadnih okoliščinah. Nanizanko so predvajali štiri sezone. Prvo leto 1983 je občinstvo ni najbolje sprejelo, pozneje pa si je pridobila izredno široko gledalstvo in še danes je zagotovo ena najboljših humorističnih televizijskih nanizank v zgodovini britanske televizije.Čeprav je bil Rowan Atkinson izredno priljubljena televizijska in gledališka osebnost, pa njegovi prvi filmski poskusi niso bili preveč obetavni, morda tudi zato ne, ker nikoli ni kazal prevelikega zanimanja za film.
Prvo manjšo vlogo je dobil leta 1983 v akcijskem filmu Nikoli ne reci nikoli (Never Say Never Again), v katerem je Sean Connery zadnjič igral vlogo britanskega tajnega agenta 007, Jamesa Bonda. Atkinson je naslednji film posnel šele leta 1989, in sicer The Tall Guy, v katerem je igral pomembnejšo vlogo in je v domovini požel dobre kritike. V naslednjih letih je posnel še tri filme, zapažen pa je bil predvsem v filmu Štiri poroke in pogreb, v katerem je igral duhovnika.V Veliki Britaniji je bil izredno priljubljen in cenjen, zato so si njegovi menedžerji prizadevali, da bi se uveljavil tudi v Združenih državah Amerike. Britanske televizijske nadaljevanke in nanizanke so predvajali na javni televizijski mreži PBS in na dober odziv so naletele predvsem pri ljudeh, ki so imeli radi pravi angleški humor, ne pa tudi pri širšem ameriškem občinstvu. Ameriški kritiki so bili v svojih ocenah izredno kritični in prav tako slabo ocenjevali njegove vloge v gledaliških predstavah, s katerimi je gostoval v večjih ameriških mestih. Ciničnost britanskega humorja, ki je vseboval veliko aluzij na dogajanja v britanski zgodovini, ki je večina Američanov ne pozna in zato tega humorja ne more razumeti, pri Američanih ni naletel na dober odziv.
Zlata vrtnica za Mr. Beana
Sredi devetdesetih let pa je ustvaril nov lik in se z njim prebil tudi na ameriški trg. To je Gospod Bean (Mr. Bean). S Curtisom je posnel televizijsko nanizanko o nerodnem gospodu Beanu, ki se nenehno zapleta v neprijetne položaje, a se mu vedno uspe nekako izvleči. V teh kratkih nanizankah skorajda ni bilo dialogov, saj je Atkinson večino povedal z izraznostjo svojega obraza in telesa, zato so bile to prave male televizijske pantomime. Že prvi del nanizanke je zelo navdušil gledalce in nanizanka je dobila zlato vrtnico v Monteruxu in bila nominirana za mednarodno nagrado emmy. Oddaja je kmalu nato res dobila to priznanje in sledile so mu dve nagradi BANFF Awards ter nagrada ACE za najboljšo komedijo leta 1995.Nanizanka je žela velik uspeh tako rekoč povsod, kjer so jo predvajale televizijske mreže. Ker v njej skorajda ni bilo govorjenja, pač pa je to vlogo prevzela govorica telesa, so komične situacije razumeli povsod. Nanizanko so predvajali v 200 državah. Gospod Bean, infantilen in občasno celo malce hudoben človek, ki divja po cesti v premajhnem avtomobilu, ima nenehno težave s preozkimi oblačili, kiha ob nepravem času na nepravem mestu in ki dela zmedo, kamor koli pride, je bil gledalcem izjemno pri srcu. Ob televizijski nanizanki so posneli tudi videokaseto in prodali dva milijona izvodov ter hkrati milijon knjig Mr. Bean. Atkinson je z avtorskimi pravicami zaslužil več kot milijon funtov.
Med najbolj gledanimi
Ker je bil lik gospoda Beana Američanom izredno všeč, so njegovi ameriški menedžerji ocenili, da bi mu lahko pomagal postati pravi zvezdnik tudi v ZDA, in se odločili posneti film o njem, za kar je Atkinson prejel šest milijonov dolarjev. Igra predstavnika izredno pomembne londonske galerije, ki preda ameriškim kolegom pomembno sliko. Ker pa je v resnici samo eden od zaposlenih v galeriji, ki skrbijo za varnost slik, se zaplete v vrsto neprijetnih, vendar izredno smešnih okoliščin. Film je bil ameriškemu občinstvu izjemno všeč in je po gledanosti še vedno tretji britanski film v svetu vseh časov, in sicer za filmoma Štiri poroke in pogreb ter Notting Hill. V blagajne je prinesel več kot 100 milijonov dolarjev. Po zaslugi tega filma je postal pravi zvezdnik tudi v Ameriki. Čeprav je pozneje dobil veliko ponudb za nove filme, je vse odklonil, ker se je želel osredotočiti na delo za televizijo in več prostega časa namenjati zasebnosti.Atkinson je sicer zelo zadržan. Daleč od oči javnosti s svojo družino živi v pokrajini Oxfordshire v notranjosti države. Redko daje intervjuje, novinarjem se izogiba in ne želi, da o njem piše rumeni tisk. S svojimi liki si prizadeva pozornost javnosti odvrniti od svojega zasebnega življenja in tudi med javnimi nastopi najraje prevzame katero od svojih komičnih vlog, najpogosteje kar gospoda Beana. Ne mara, da ga imajo ljudje za zvezdnika, ker je po značaju skromen. Po nastopih gledaliških skupin ali po snemanjih ga je pogosto videti, kako z ostalimi člani skupine pospravlja sceno.
Edino, česar ne skriva, je njegova ljubezen do avtomobilov. Rad pripoveduje, kako se je vanje zaljubil že v zgodnji mladosti, saj mu je oče dovolil, da se je po farmi vozil z njegovim mini morissom. Tako je lahko naredil vozniški izpit in tudi izpite za najrazličnejše vrste motornih vozil. Njegovi prijatelji celo pravijo, da je bolj ponosen na svoj izpit za vožnjo tovornjakov kot na gledališko priznanje BAFTA. Še pred nekaj leti je tekmoval na amaterskih avtomobilističnih dirkah, vendar na nobeni ni zmagal, morda tudi zato ne, ker vozi preveč previdno. Atkinson je namreč izredno pazljiv voznik, pravo nasprotje mr. Beana, ki vedno povzroča prometno zmedo. Kljub temu je imel pred dvema letoma prometno nesrečo. Na lokalni cesti v mestu Fortone v angleški pokrajini Lancashire se je zaletel v rover neke voznice. Na srečo obema ni bilo nič, vendar je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je mclarna, ki si ga je kupil, da je proslavil uspeh filma Mr. Bean, dodobra stolkel; bilo je za milijon dolarjev škode.
