N ajnovejše makroekonomske napovedi analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije bi dosedanje makroekonomske ocene za letošnje leto označili kot dobro in slabo novico. Analitiki BS potrjujejo nekatere druge predhodne napovedi, da bi kljub na videz "obupnemu stanju" v začetku leta inflacijo do konca leta lahko znižali celo na raven okoli 6 odstotkov. Zato pa na drugi strani za letos napovedujejo "le" 3,5-odstotno gospodarsko rast, kljub ocenam, da se tudi v začetku leta nadaljujejo lanska pozitivna gibanja na področju izvoza in gospodarske rasti. Seveda pa je ob tej najnovejši dobri in slabi makroekonomski novici treba poudariti opozorila analitikov BS, da je v mednarodnem okolju pa tudi doma vrsta neznank in s tem negotovosti, ki zelo otežujejo zanesljive napovedi ekonomskega dogajanja.

Z a Slovenijo kot izrazito izvozno naravnano državo so izrednega pomena dogajanja v mednarodnem okolju. Že pred letom in pol smo lahko slišali prve napovedi o močnem zmanjšanju gospodarske rasti v ZDA, ki so se konec lanskega leta začele uresničevati. Val manjše gospodarske rasti pa se je iz ZDA začel širiti na vzhod in je delno že zajel tudi države EU. Analitiki BS poudarjajo, da je bila umiritev aktivnosti v prvem četrtletju večja od pričakovane, napovedi gospodarske aktivnosti v svetu pa so se močno znižale. Zdaj se s slovenskega stališča postavlja samo še vprašanje, kdaj in kako močno bo "epidemija" manjše gospodarske rasti prek največjih slovenskih zunanjetrgovinskih partneric zajela tudi naše kraje. Na začetku leta smo slišali napovedi, da smo lahko mirni še skoraj do konca leta 2001. Če je pričakovana umiritev gospodarske rasti v svetu in posebno v EU slaba novica, pa analitiki napovedujejo tudi umiritev rasti cen nafte in s tem večje znižanje inflacije.

Č eprav, kot rečeno, tudi v Sloveniji vrsta neznank zelo otežuje zanesljive napovedi ekonomskega dogajanja, je večina makroekonomistov enotna, da je ključni problem za uresničitev napovedi in za makroekonomsko stabilnost rast plač. V minulem obdobju so posebno rasle plače v javnem sektorju, ta rast pa je bila poleg cen naftnih derivatov glavni generator domače inflacije. Hitrost zniževanja inflacije ob hkratnem zagotavljanju zunanjega ravnotežja je določena s predpostavko o restriktivni dohodkovni politiki, z zmožnostjo omejitve pritiskov na rast plač, so zelo konkretni analitiki BS. Rast plač in s tem dodatno pretežno uvozno povpraševanje bi lahko vplivala tudi na ponovno rast primanjkljaja tekoče bilance. Povečano zunanje neravnotežje pa bi zmanjšalo manevrski prostor za tečajno politiko BS pri uporabi deviznega tečaja kot elementa uvoznih cen v procesu zmanjševanja inflacije. Inflacija bi zletela na raven med 10 in 20 odstotki, vse makroekonomske napovedi in pričakovanja za Slovenijo pa bi počila kot milni mehurček.

D ržava pa letos nima le težke naloge krotiti plač v javnem sektorju, ampak bo morala ukrepati tudi ob številnih neupravičenih podražitvah dovčerajšnjih domačih monopolistov, ki so zlorabili liberalizacijo na področju nadzora cen. Ob tem pa analitiki BS opozarjajo še na nekatere neprijetnosti. Ocenjujejo, da bo država imela težave z zbiranjem prihodkov proračuna. To bi skoraj gotovo pomenilo nove davke ali pa nekoliko več varčevanja pri odhodkih proračuna. Pa smo spet pri plačah v javnem sektorju!