Član komisije iz vrst LDS Rudi Moge nam je dejal, da je že na seji pred dvema dnevoma povedal, da ne bo sodeloval pri delu komisije, če ne bo zagotovljena primerna stopnja varovanja prostora, da zadeve ne bi uhajale v javnost. Seje komisije so namreč sklicane v nasprotju s pravilnikom o določanju zaupnih podatkov in njihovem varovanju. In tako se na primer dogaja, poudarja Moge, da se člani komisije pogovarjajo o najbolj zaupnih zadevah, vmes pa zvonijo mobiteli in lahko pogovor v komisiji poslušajo tudi nepooblaščene osebe. Prav tako se je v preteklosti večkrat zgodilo, da so iz sejne sobe "ušli" podatki, ki so bili nato celo objavljeni. "Če želi komisija resno delati, mora biti zagotovljena potrebna stopnja varovanja zaupnosti podatkov," poudarja poslanec LDS. Z njim se strinja tudi poslanec SNS Zmago Jelinčič in pričakuje, da bo komisija v primeru, če bo zagotovljeno popolno varovanje tajnosti, pridobila tudi več podatkov in bo tako lahko bolje opravljala nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami; ne pa, da nekateri zaupni podatki prispejo vse do Haaga.

Predsednik komisije je s sklepom o pridobitvi "tihe sobe" že obvestil generalno sekretarko državnega zbora Jožico Velišček, ko bo takšna soba zagotovljena (kar naj bi se po pričakovanju članov komisije zgodilo v tednu dni), pa bodo obravnavali poročilo o delu Sove.

Na odprti seji pa je komisija kot zainteresirano delovno telo obravnavala predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti, vendar bodo morali člani, ker je bila komisija na koncu nesklepčna, sklepe potrditi na korespondenčni seji. Zlasti kritičen do dokumenta je bil Zmago Jelinčič, ki je predlog ocenil kot zmazek in sramoto za sedanjo vlado, saj ne pove ničesar oziroma gre za prepisovanje iz poljudnih enciklopedij in časopisnih člankov. Manjkajo številna bistvena vprašanja - kot na primer odnos s Hrvaško, problem beguncev... Rudiju Mogetu se sicer dokument ni zdel tako slab kot Jelinčiču oziroma je poudaril, da bodo stvari bolj podrobno urejene v manj splošnih aktih. Je pa opozoril na nekatere pomanjkljivosti, med drugim na določilo predloga, po katerem bi nad uresničevanjem resolucije bedelo za to pristojno delovno telo državnega zbora. Poslanec SLS Franc Kangler je poudaril neprimeren odnos vlade do nacionalne varnosti, saj naj bi po navedbah v uvodu predloga resolucijo v državnem zboru zagovarjalo kar pet predstavnikov ministrstva za obrambo. "Kje pa so predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, predstavniki ministrstva za okolje in prostor, za gospodarstvo...," je vprašal Kangler.

Na njegove navedbe je državni sekretar ministrstva za obrambo Tomaž Čas odgovoril, da so pristojni z vseh omenjenih ministrstev sodelovali pri pripravi resolucije, vendar pa je obrambnemu ministrstvu zaradi vključevanja v Nato največ do tega, da se dokument čim prej sprejme. Čas je tudi menil, da so bili nekateri poslanci do resolucije preveč kritični in da odnosa do posamezne države v njej ni mogoče navajati

<%HR>

V resoluciji naj bi omenili tudi slovensko manjšino

Predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Slovenije je včeraj kot zainteresirano delovno telo obravnavala tudi parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. Soglasno je sprejela dve dopolnitvi k predlogu resolucije, ki naj bi zagotovili, da bi v resoluciji izrecno omenili tudi slovenske manjšine.