Kot je na tiskovni konferenci novinarjem povedal predsednik uprave DZU KBM Infond, Stane Brglez, bo vsak delničar pida Infond Zlat ob preoblikovanju iz sto starih delnic pida dobil 50 delnic novoustanovljenega holdinga Infond, 24 delnic nove investicijske družbe in 260 delnic novega pida Infond, v katerem bodo po preoblikovanju ostali neizkoriščeni lastninski certifikati, ki jih bo pid kasneje zamenjal za premoženje Slovenske razvojne družbe. Ob tem je zanimivo, da novi holding ne bo več neposredno pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, nova investicijska družba in novi pid pa bosta. Po predlogu za preoblikovanje naj bi v novem holdingu Infond ostalo za 30,7 milijarde tolarjev vrednostnih papirjev, investicijska družba bo podedovala 14,9 milijarde tolarjev osnovnega kapitala, novi pid pa 15,9 milijarde tolarjev.

Ob Infond Zlatovi napovedi prevzema DZS je nekdanji borzni posrednik Stane Brglez povedal, da je bila odločitev zanjo izključno ekonomska, saj je knjigovodska vrednost delnic DZS precej nad tisto, ki jo bo Infond Zlat ponudil v javni ponudbi za odkup delnic DZS, zato je tak prevzem po njegovih besedah ekonomsko smiseln. Ponudba z objavo odkupne cene mora biti po črki zakona objavljena v tridesetih dneh. Po njegovem, kot se je izrazil, poroka torej bo, a namesto da bi bil ženin DZS, so se v Mariboru odločili, da bo to raje kar sam Infond. Dodal je še, da ima sklad Infond Zlat prek 45 milijard tolarjev kapitala, zato se mu vprašanje, kje bo Infond Zlat dobil dovolj kapitala za prevzem, ne zdi na mestu.

Na vprašanje, kakšne so možnosti, da Infond večji del slovenskih tiskanih medijev, katerih lastnik bi v primeru uspešnega prevzema DZS postal, kasneje proda tujemu (ali več različnim) investitorjem, je Stane Brglez povedal, da takega namena za zdaj nimajo, predvsem iz ekonomskih razlogov, kot je razložil. Drži pa dejstvo, da naj bi Infondu pri poskusu prevzema DZS pomagal tuji partner, katerega imena novinarjem ni hotel izdati. Rekel je le, da lahko zagotovi, da tuji "skrivnostnež" v nobenem primeru ne prihaja iz Avstrije, kot naj bi se menda napačno govorilo po prestolnici. Zatrdil je, da ne prihaja iz nobene od sosednjih držav, a da več o tem ne sme povedati. Vsekakor pa naj bi po njegovih besedah v resnici obstajal.