Precej pozornosti je premier na konferenci, ki se je udeležujejo predsedniki in podpredsedniki vlad devetih kandidatk za članstvo v NATO, hrvaški premier Ivica Račan in številni predstavniki iz zahodnoevropskih držav, namenil tudi prihodnosti partnerstva med EU in NATO ter navzočnosti ZDA v Evropi. Po njegovem mnenju je ameriška navzočnost neobhodna, partnerstvo med EU in NATO pa se bo uspešneje razvijalo, če se bo NATO razširil.

Slovenski premier, ki je nastopil na okrogli mizi o sodelovanju med NATO in EU, je prepričan, da sta povezavi kompatibilni. Po njegovem mnenju sta prihodnost tega sodelovanja in kompatibilnost v precejšnji meri odvisna od obeh partneric, še posebej pa od ZDA. Opozoril je tudi na položaj kandidatk, ki se potegujejo za članstvo tako v eni kot v drugi organizaciji. Če bodo povabljene v zavezništvo, bodo seveda z veseljem sodelovale pri njegovih usmeritvah, sicer pa bodo kot (skorajšnje) članice EU "veliko bolj zainteresirane za evropski koncept obrambne in varnostne politike - edino alternativo, ki bo ostala", je opozoril Drnovšek. Tudi EU se bo po njegovem mnenju bolj osredotočila na koncept lastne obrambe, če bo transatlansko partnerstvo slabelo in če bo vtis, da Washington bolj zanimajo druge prioritete.

"Če zveza NATO ne bo zgolj potrdila načela odprtih vrat, ampak ga tudi uresničila, bo komplementarnost med EU in NATO zagotovljena," je prepričan Drnovšek. Kot enega argumentov za širitev zavezništva pa je navedel tudi dejstvo, da bo v Evropi "več zveze NATO", če bo prišlo do vključitve novih držav. "Menim, da bi morale biti kandidatke vključene v obe ustanovi, v nasprotnem primeru pa se bojim, da bo prišlo do nejasnosti v konceptu zveze NATO in verjetno tudi v evropskem konceptu, v končni fazi pa verjetno do večje tekmovalnosti in napetosti," je menil predsednik slovenske vlade.

Poudaril je tudi ohranitev navzočnosti ZDA v Evropi, saj njeno zmanjševanje ne bi pripomoglo k stabilizaciji v Evropi in svetu. Po Drnovškovem mnenju se lahko Evropa in ZDA uspešno skupaj spopadejo s krizami na stari celini, "verjetno pa smo tudi blizu trenutku, ko Evropa ne bo več krizno območje". Slednje pa je možno le s transatlantskim sodelovanjem, skupnim prizadevanjem za mir in stabilnost ter razvojem demokracije in skupnih vrednot.

Sicer pa je Drnovšek v šali menil, da bi bilo najbolje, če bi NATO Slovenijo in Slovaško med svoje vrste sprejel skupaj, saj "bi bile v nasprotnem primeru članice zavezništva nenehno v dvomih, katera od obeh je članica in katera ne". Premier Drnovšek bo imel ob robu konference v Bratislavi tudi nekatera dvostranska srečanja, med drugim z romunskim kolegom Adrianom Nastasejem.