Čeprav je matična stavba začasno zaprta, so se muzealci potrudili in s pedagoškimi programi, razstavami o poselitvi Ljubljanske kotline na gradu in dejavnostjo v arheološkem parku, Jakopičevem vrtu, starokrščanskem središču Emone, Cankarjevi spominski sobi na Rožniku in v Tobačnem muzeju lani privabili več kot 61.000 obiskovalcev. "Veseli smo, da smo kljub dolgotrajnim obnovitvenim delom ohranili stik s šolami. Namesto da bi šolarji hodili v muzej, pride zdaj muzej oziroma nekaj razstavnih predmetov na obisk v šolo," je povedala Janja Rebolj , ki je v muzeju zadolžena za odnose z javnostjo. Tudi po prenovi, ki naj bi bila končana leta 2003 in naj bi brez stalne razstave in razstavne opreme stala 1,4 milijarde tolarjev, upajo, da bo obisk množičen. Zdaj še potekajo raziskave, nato bodo stavbo protipotresno in statično ojačali, uredili nov razstavni prostor na dvorišču in notranje prostore z napeljavo.

Kako bogato zgodovino ima mesto, so pokazale tudi najdbe, ki so jih našli ob prenovi Turjaške palače. Vodja arheoloških raziskav in kustos muzeja Martin Horvat je pojasnil, da so presenečeni odkrili, da je sedanja Turjaška palača v resnici dozidana renesančna hiša iz druge polovice 16. stoletja. "Hiša je bila očitno izredno razkošna, zgrajena v za naš prostor redkem mediteranskem slogu, predvsem pa so zanimive zelo velike okenske odprtine hiše, ki jih bomo vsaj v delu palače uredili tako, da si jih bodo obiskovalci lahko ogledali." Še bolj zanimivo je podzemlje palače, saj odkritja, ki so jih slutili že dolgo, segajo v vsa obdobja razen prazgodovine. Po mnenju Martina Horvata je najpomembnejša kar sedem metrov široka rimska cesta, ob njej pa se je, kot govorijo ostanki, očitno razvilo emonsko obrtniško predmestje. Iz srednjega veka izvira tlakovano dvorišče z mačjimi glavami in zelo dobro urejeno kanalizacijo, ki je zgodovinarjem dalo podatke o srednjeveški parcelaciji zemljišč in ponudilo dokaze, da v 16. stoletju Ljubljana ni bila skupek iz lesa zbitih bivališč, iz katerih bi pomije metali kar skozi okna, ampak naselje lepih zidanih hiš z urejenim kanalizacijskim sistemom. "Zelo radi bi obiskovalcem omogočili sprehod po rimski cesti in po srednjeveškem tlaku, da bi začutili takratno življenje." Čeprav še ne vedo natanko, kako bodo izkopanine prikazali javnosti, je že jasno, da starega tlaka ne bodo razkopali, ampak bodo na njem uredili kavarno. Po prenovi bo palača razdeljena na več ravni. V pritličju bodo informacijski center, muzejska trgovina, projekcijska dvorana, prostor za prodajo vstopnic, garderoba in omenjena kavarna, v prvem in drugem nadstropju pa bodo uredili stalno postavitev. V prvem nadstropju bo tudi otroški kotiček, v drugem pa županska soba s predstavitvijo mestnih atributov.