Komisija je predlagala sedemletno predhodno obdobje za nakup kmetijskih in gozdnih površin ter petletno obdobje za nakup sekundarnih bivališč. Za nakup industrijskih zemljišč ni prehodnih obdobij, ker vse države kandidatke potrebujejo precejšnja tuja vlaganja, da bodo dohitele raven razvitosti EU, za kar naj bi nekatere potrebovale več desetletij.

Komisija je dejala, da se predlog nanaša na prodajo kmetijskih in gozdnih površin na Madžarskem, Češkem, Poljskem, Slovaškem in v Bolgariji ter na prodajo sekundarnih bivališč na Madžarskem, Češkem in Poljskem. Slovenija v pogajalskih izhodiščih ni zahtevala tovrstnih prehodnih obdobij, ker se je morala zaradi izsiljevanja Italije (tako imenovani španski kompromis) že s pridružitvenim sporazumom obvezati, da bo popolnoma odprla svoj trg nepremičnin za državljane Evropske unije. Druge kandidatke so zahtevale precej dolga prehodna obdobja (Poljska 18 let, Češka in Madžarska 10 let), ker se zavedajo, da bodo njihove nepremičnine zaradi bistveno nižjih cen in višje kupne moči vabljiva tarča za špekulante. Slovenska vlada je v svojem pogajalskem izhodišču glede nakupa nepremičnin zahtevala uveljavitev vzajemnosti do tistih držav kandidatk, ki bodo uveljavile tovrstna prehodna obdobja. To pomeni, da bo Slovenija omejila prodajo nepremičnin denimo poljskim državljanom, če bo Poljska omejila prodajo nepremičnin slovenskim državljanom. Komisija je tudi predlagala, da države članice EU tri leta po širitvi znova preučijo to vprašanje in ugotovijo, ali bi bilo prehodna obdobja ustrezno skrajšati ali ukiniti. Predlagala je tudi določene izjeme, denimo za samozaposlene kmete iz sedanjih držav članic, ki bi se želeli nastaniti v novih državah članicah in se ukvarjati s kmetovanjem.

Voditelji držav članic so na decembrskem vrhu v Nici sklenili, da bodo pogajalsko izhodišče glede prodaje nepremičnin sprejeli v času švedskega predsedstva, to je do konca junija letos. Predlog komisije je moč razumeti kot koncesijo za pet- do sedemletna prehodna obdobja, ki jih želi uveljaviti EU za zaposlovanje državljanov iz novih članic v sedanjih članicah Unije.