Zdravljenje hipotiroze, stanja pomanjkanja ščitničnih hormonov, je precej preprosto, težavo, poudarja doc. dr. Katja Zaletel, dr. med., s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, pa predstavlja predvsem prepoznavanje motnje. Zaradi počasnega napredovanja in nespecifičnih težav ostaja hipotiroza namreč velikokrat neprepoznana ali pa jo odkrijejo naključno.

Hipotiroza je najpogostejša motnja v delovanju ščitnice.
»Hipotiroza je stanje pomanjkanja ščitničnih hormonov, ki je lahko odraz različnih ščitničnih bolezni. Najpogostejši vzrok je avtoimunska bolezen ščitnice, predvsem Hashimotov tiroditis ali redkeje poporodni tiroiditis, lahko pa se pojavi tudi po operaciji ščitnice, zdravljenju z radioaktivnim jodom, po obsevanju vratu ali kot stranski učinek nekaterih zdravil. Je najpogostejša motnja v delovanju ščitnice. V Sloveniji sicer podatkov o številu obolelih nimamo, velike prevalenčne študije v ZDA pa govorijo, da ima kar do 9,5 odstotka prebivalstva hipotirozo.«

Vendar se veliko bolnikov ne zdravi oziroma jim motnja ni diagnosticirana.
»Vsakega bolnika s prepoznano hipotirozo je treba zdraviti. Največkrat gre za začetno motnjo; govorimo o subklinični ali latentni hipotirozi. Takrat je koncentracija ščitničnih hormonov v telesu še normalna, koncentracija hipofiznega hormona TSH, ki stimulira delovanje ščitnice, pa je zvišana. Huda klinično izražena ali manifestna hipotiroza, kjer je koncentracija ščitničnih hormonov v telesu znižana, je na srečo nekoliko redkejša. Zdravimo pa vse bolnike, tudi tiste z latentno hipotirozo.«

Ali latentna hipotiroza napreduje v klinično, če se ne zdravi?
»Vsekakor, latentna hipotiroza zelo pogosto napreduje v klinično izraženo obliko, ne sicer hitro, običajno v nekaj mesecih ali celo letih, napreduje pa. Latentna hipotiroza velikokrat ne povzroča težav in jo običajno odkrijemo naključno. Vseeno pa je lahko razlog za metabolne motnje, kot je zvišan holesterol v krvi, zato jo je treba zdraviti.«

Kateri so znaki hipotiroze?
»Klinična hipotiroza se lahko izraža s številnimi simptomi in z znaki: motnje zbranosti in spomina, utrujenost, slabša zmogljivost, suha koža, izpadanje las, slabša prebava, porast telesne teže, otekanje bolnika, upočasnjen srčni utrip, občutek težjega dihanja že ob manjši obremenitvi, povišan holesterol v krvi.«

Znajo zdravniki družinske medicine povezati naštete znake s hipotirozo? Ali pomislijo, da je lahko povišan holesterol posledica motenega delovanja ščitnice?
»Kadar ima bolnik povišan holesterol, zdravniki družinske medicine pogosto preverijo tudi ščitnične hormone. Veliko težje je, kadar bolnik navaja le posamezne neznačilne znake. Utrujenost ali težave z zbranostjo so v današnjem času, kjer se dnevno srečujemo s stresnimi situacijami, pogost problem. Zato je subklinično motnjo običajno izredno težko prepoznati.«

Dokazovanje motnje pa ni zapleteno?
»Diagnostika je zelo preprosta, saj v Sloveniji koncentracijo TSH in ščitničnih hormonov določajo številni laboratoriji. Je pa res, da mora za kakovostno diagnostiko te določitve opravljati kakovosten laboratorij, saj gre za občutljive metode, kjer lahko že neustrezen transport vzorca povzroči neustrezno meritev.

Bolniku torej dokažejo znižane vrednosti ščitničnega hormona …
»Tako je, pri hipotirozi so vrednosti lahko znižane ali pa normalne, ob čemer je TSH povišan.«

Kako pa je TSH povezan s ščitničnimi hormoni?
»TSH je hormon hipofize in je odraz preskrbe s ščitničnimi hormoni. Delovanje ščitnice in hipofize je povezano s tako imenovanim mehanizmom negativne povratne zveze. Če hipofiza zazna, da koncentracija ščitničnih hormonov pada, se začne hipofizni hormon TSH bolj izločati, bolj stimulira ščitnico in tako pri latentni hipotirozi ohranja normalno raven ščitničnih hormonov v krvi. Če ščitnica kljub stimulaciji s TSH ne more izločiti dovolj hormona, se raven hormona v krvi in tkivih zniža, zato se pojavijo simptomi in znaki manifestne hipotiroze.«

Vsak bolnik, pri katerem so laboratorijski testi pokazali nenormalno raven hormonov, mora obiskati specialista tirologa.
»Tako je, saj je pomembno, da najprej opredelimo bolezen, ki je povzročila hipotirozo, glede na to pa se nato odločimo za zdravljenje, ki je običajno dosmrtno ali pa redkeje kratkotrajno.«

Motnja se velikokrat pojavi tudi po porodu?
»Nekje 8 odstotkov mamic v prvem letu po porodu doživi motnje delovanja ščitnice, tj. hipertirozo oziroma prekomerno delovanje ščitnice ali hipotirozo, lahko pa si obe motnji sledita. Pri 30 odstotkih takih mamic je hipotiroza trajna, medtem ko se pri preostalih ženskah v enem letu po porodu ponovno vzpostavi normalno delovanje ščitnice.«

Kako se hipotiroza zdravi?
»Zelo preprosto, z nadomeščanjem ščitničnega hormona. Gre za sintetični hormon, ki je po strukturi popolnoma enak tistemu, ki ga tvori ščitnica. Zdravilo moramo uvajati počasi in previdno, da se telo ponovno privadi na ščitnični hormon.«

Kakšna zdravila obstajajo pri nas? Kaj pomeni, da zdravilo vsebuje hormon T3 ali T4?
»Zdravilo za nadomeščanje vsebuje ščitnični hormon tiroksin, to je T4. T4 pravzaprav ni aktivna oblika hormona, ampak je prohormon, torej predhodnik hormona, ki ga telo s svojimi encimi pretvori v aktivno obliko, to je trijodtironin ali T3. Kombiniranih preparatov, ki vsebujejo T4 in T3, danes dejansko ne uporabljamo več oziroma le izjemoma, saj ima bolnik zaradi neposrednega učinkovanja T3 lahko težave. Kombiniran preparat pa je v tujini še registriran.«

Pri uporabi zdravila obstajajo tudi nekatere omejitve, posebna pazljivost je potrebna pri srčnih bolnikih. Zakaj?
»Dolgotrajna hipotiroza pomeni, da se vsi metabolni procesi v telesu upočasnijo. Vnos prevelike količine ščitničnega hormona bi lahko pomenil preveliko obremenitev srčne mišice, kar bi pri bolniku z angino pektoris lahko povzročilo srčni infarkt. Zato moramo pri odločitvi glede zdravljenja upoštevati mogočo bolezen srca pa tudi dejavnike tveganja zanjo, kot so: zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, zvišan holesterol. Sicer pa zdravilo vedno uvajamo postopoma, tudi pri mladih, sicer zdravih ljudeh.«

V kolikšnem času od začetka jemanja zdravila se raven hormonov v telesu normalizira?
»To je odvisno predvsem od tega, kako huda je hipotiroza in kako dolgo traja. Pri dolgotrajni hipotirozi počasi in postopno dvigujemo odmerek zdravila, zato pogosto šele po več mesecih dosežemo končni odmerek, ob katerem je raven hormonov v telesu normalna. Če pa hipotiroza traja le nekaj tednov ali mesecev, hormon hitreje nadomestimo. Pristop k zdravljenju je individualen.«

Kdaj pa znaki hipotiroze minejo?
»Običajno v nekaj mesecih po začetku zdravljenja.«

Zakaj je jemanje zdravila priporočljivo jemati zjutraj?
»Zdravilo je treba jemati zjutraj na tešče, torej na prazen želodec z vodo, ne s kavo, z mlekom, s sokovi ali sojinimi pripravki, hrano in z zdravili, sploh antacidi, saj vse te snovi zmanjšujejo absorpcijo ščitničnega hormona v telo.«

Veliko bolnikov se pritožuje, da kljub dolgotrajnemu zdravljenju in normalnim laboratorijskim vrednostim hormona težave z utrujenostjo in zaspanostjo ne minejo.
»Zanki, ki jih povzroča hipotiroza, so nespecifični in imajo lahko tudi številne druge vzroke. Če je ščitničnega hormona v krvi dovolj, hipotiroza zanesljivo ni vzrok za težave. V takem primeru bi svetovala preveriti druge mogoče vzroke teh težav, kot so na primer slabokrvnost, depresija ali okužbe.«

Kakšne so lahko posledice nezdravljenja hipotiroze?
»Dolgotrajna nezdravljena bolezen se lahko konča s hipotirotično komo, ki ima 50-odstotno smrtnost.«

Koliko takšnih primerov imamo letno pri nas?
»Težko ocenjujem, kakšno je stanje v Sloveniji. Tirološka ambulanta Klinike za nuklearno medicino v Ljubljani pokriva približno polovico države. Letno obravnavamo približno 1.000 bolnikov z novoodkrito hipotirozo, med njimi je nekaj deset bolnikov z zelo hudo hipotirozo in nekaj bolnikov, ki so blizu hipotirotične kome. Ni nemogoče, da hipotiroze ne prepoznamo pravočasno, saj znaki napredujejo zelo počasi. Hipotirotičen bolnik slabše zaznava svoje težave, spremembe pa so tako počasne, da jih tudi svojci ne zaznajo. Ker je ob hudi hipotirozi odgovor na stres slabši, lahko okužba, poškodba ali podhladitev izzove pri hudo hipotirotičnem bolniku hipotirotično komo. Zato je določitev TSH v krvi smiselna in upravičena že ob najmanjšem sumu na hipotirozo.«

Martina Žoldoš