O tem, zakaj moramo ženske danes kar največjo pozornost posvetiti izvoru in kakovosti svojih kozmetičnih preparatov, smo se pogovarjali z vodilnim strokovnjakom na področju biokozmetike in predsednikom Laboratorijev Jerodia iz Francije Thierryjem Logrom.

Se ženske zavedajo dejstva, da ličila ne ostanejo na površini kože, ampak da je njihov vpliv veliko globlji?
»Če tega ne vedo, je naša naloga, da na to kar se da glasno opozorimo. Koža diha, se prehranjuje, izloča odpadne snovi iz telesa in prav tako sprejema, vsrkava vase snovi iz okolja, v prvi vrsti iz kozmetičnih preparatov. Če ti preparati vsebujejo za zdravje škodljive snovi, kot so na primer parabeni ali pesticidi, te prehajajo v naš organizem enako kot s hrano in tam povzročajo vrsto težav. Žal kozmetična industrija, predvsem proizvajalci konvencionalne kozmetike, tega ne razglašajo ali vsaj ne poudarjajo, da gre pri uporabi kozmetike za vnos v organizem. To sem osebno izkusil, ko sem pred leti delal v drugem največjem kozmetičnem podjetju v Franciji. To podjetje je na trg hkrati poslalo dva proizvoda; prvi je bil izdelek za hujšanje z zdravilno učinkovino, drugi pa kozmetični proizvod. Prvi je ob nanosu vstopil skozi povrhnjico vse do maščobnih celic, medtem ko naj bi kozmetični proizvod domnevno ostal na površini kože. V resnici so bile sestavine v obeh proizvodih skoraj enake in tudi kozmetično sredstvo je v enaki meri vstopalo v organizem. Toda to resnico so proizvajalci prikrojili, da ne bi vzbujali »nepotrebnih« skrbi pri uporabnicah, kar jim je ne nazadnje dopuščala tudi zakonodaja, ki ne uravnava oglaševalskih prijemov na tem področju. Neurejena zakonodaja tako še povečuje potrebo po ozaveščenem porabniku, ki zna ovrednotiti izdelke na trgu in izbrati resnično kakovost.«

Zavedanje nevarnosti uporabe nekaterih sestavin kozmetičnih proizvodov je glavni razlog za priljubljenost naravne oz. biološke kozmetike. V čem je bistvena razlika med obema vrstama, torej med konvencionalno in biološko kozmetiko?
»Konvencionalna kozmetika koži samo dodaja sestavine in je ne spodbuja, da le-te tvori sama. Na primer: namesto da bi koža samostojno tvorila kolagen, tega dobiva s kremami. Zato se včasih, ko posameznik preneha njihovo uporabo, koža izsuši, povesi ali odzove s preobčutljivostjo. Biološka kozmetika na drugi strani ne spreminja fiziologije kože, ampak jo samo vrača v njeno ravnovesje s spodbujanjem naravnih procesov. Poudariti moram, da proizvajalci biološke kozmetike nismo nasprotniki uporabe kemičnih substanc in postopkov, saj so ti v nekaterih primerih neobhodni. Kozmetični proizvodi, ne glede na vrsto, naj bodo uporabniku v zadovoljstvo, najpomembneje pa je, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje.«

Kako izbrati resnično kakovosten naraven proizvod? Katerim certifikatom slediti?
»Porabnik je v poplavi različne, tudi naravne kozmetike upravičeno zmeden, sploh, ker so embalaže opremljene z vrsto različnimi certifikati kakovosti. Kateri je tisti pravi, se ljudje pogosto sprašujejo. V Evropi je trenutno najbolj priznana in hkrati edina oznaka, ki jo priznava država, oznaka za naravno in biokozmetiko COSMEBIO, ki dejansko nima konkurenta v strogosti zahtev. Ta francoski standard ne zahteva samo 95 % sestavin naravnega izvora (in do največ 5 % sintetičnih sestavin), ampak tudi njihovo ekološko pridelavo in predelavo. Tako na primer rastline, ki končajo v kremi z oznako COSMEBIO, niso gensko spremenjene in se nikoli niso srečale s pesticidi. To dokazujejo zunanje neodvisne ustanove, ki jih je pooblastila država, ki skrbno preverjajo vsebino končnega izdelka. Podobnih standardov je po Evropi še nekaj; v Nemčiji BDIH, v Angliji Soil Association, tudi Belgija in Italija imata svojega, to so zasebni certifikati in jih niso potrdile države, določajo svoje standarde kakovosti, v osnovi nižje od naših. V želji, da bi se kriteriji na evropski ravni poenotili, smo ustanovili Komite za standardizacijo evropskega certifikata za naravno in biokozmetiko s sedežem v Bruslju. Vsa omenjena združenja so člani tega komiteja, dozdajšnji standardi COSMEBIO pa služijo kot osnova, čeprav nameravamo stopiti še korak naprej in uvesti zahtevo po 100-odstotni in ne več (vsaj) 95-odstotni vsebnosti sestavin naravnega izvora. Standard nove enotne evropske oznake, imenovan COSMOS, bo stopil v veljavo čez pet let in takrat postal obvezen za vse člane. Zakaj šele čez pet let? To prehodno obdobje smo morali sprejeti, ker nekateri izmed članov nujno potrebujejo čas, da se prilagodijo in da stopijo v korak z nami. Kot rečeno, pa bodo čez pet let vsi izdelki z oznako COSMOS zagotavljali najvišjo stopnjo varnosti in kakovosti v Evropi.«

Menda so nekateri proizvajalci odstopili od prizadevanj po povišanih standardih kakovosti. Za koga gre?
»Štirje nemški laboratoriji, 'odpadniki' standarda BDIH, niso želeli izboljšati svojih proizvodov, da bi bili skladni z našimi standardi. Ustanovili so svojo oznako NATRUE, ki jo razglašajo za enotno evropsko, čeprav so bili v Bruslju zavrnjeni, in ponuja nižjo raven kakovosti od standardov BDIH, kaj šele prihodnjega standarda COSMOS. COSMOS v pripravi danes združuje več kot 1.000 proizvajalcev kozmetike iz 40 evropskih držav, standard NATRUE pa predstavlja le štiri nemške proizvajalce. To pove vse o teži ene in druge strani oz. o tem, komu zaupati.«

Dokler še čakamo, da v veljavo stopi enoten evropski standard, ostaja beseda »naravno« pogosto in priljubljeno oglaševalsko orodje. Nekateri ga uporabljajo, čeprav njihov izdelek nima dokazov o biološki sestavi neodvisne ustanove. Kako pogosto je po vaših izkušnjah zavajanje porabnikov?
»Težavno je predvsem to, ker nimamo enoglasne definicije besede naravno. Tudi nafta je naravna, pa je skrajno neprimerno, če jo vsebuje kakšen kozmetičen proizvod. Ker ta beseda ni definirana z zakonodajo, tudi nikomur ne moremo očitati njene uporabe, češ, vi pa ne ustvarjate zares naravnih proizvodov. Sam izraz je sicer privlačna reklamna poteza, ki pritegne porabnikovo pozornost, a v resnici ničesar ne dokazuje, ničesar ne pove in oglaševalci si jo zato lahko mirno privoščijo. Brez dokazov o kakovosti oz. doseganju standardov je to nedvomno zavajanje porabnikov in če tega ne povemo, sodelujemo pri tej manipulaciji. O konkretnih primerih seveda ne morem in tudi ne smem govoriti. O tem naj presodi porabnik sam.«

Kako besedo naravno definira združenje COSMEBIO, ki sledi najstrožjim standardom biološke kozmetične industrije v Evropi?
»Definiramo jo čim bližje predstavam in željam porabnikov. Uporabniki si ne želijo kemičnih reakcij in neživljenjskih tehnologij pri izdelavi; želijo si proizvode brez vsebnosti mineralov naravnega izvora, kot je npr. nafta, proizvode brez sestavin živalskega izvora, brez kemičnih konzervansov in tiste, ki ponujajo tudi embalažo iz naravnega materiala, skratka izdelke, ki spoštujejo naravo in skrbijo za zdravje porabnika.«

Manj kot 1 % prebivalstva razume zapletene kemijske izraze na seznamu sestavin na etiketi proizvoda. Je višja cena potem tisti dejavnik, na katerega se lahko zanesemo, ko iščemo kakovost?
»Žal ni tako preprosto. V konvencionalni in biološki kozmetiki so na voljo izdelki od najvišje do najnižje kakovosti. Tako tudi po standardih certifikata COSMEBIO izdelujejo npr. gele za tuširanje, ki so cenovno ugodni in jih prodajajo kot množične produkte. Eden izmed članov združenja COSMEBIO proizvaja npr. izključno izdelke za zaščito pred soncem, ki ustrezajo osnovnim zagotovilom tega certifikata. Če pa želimo ustvariti proizvod za ljudi z občutljivo, nečisto, alergijam nagnjeno kožo, pa moramo uporabiti biološke snovi najvišje kakovosti, ki so posledično tudi najdražje. Torej, bolj kot je izdelek specifičen, dražji je, sicer pa so kakovostni izdelki na voljo tudi po dostopnih cenah.«

Ko govorimo o posebnih potrebah, ne moremo mimo potreb otroške kože. Kaj svetujete staršem, kakšne izdelke naj izbirajo za nego kože svojih najmlajših in kako nevarna je lahko za malčke konvencionalna kozmetika?
»Svetujem seveda izbiro biološke kozmetike. Danes dejansko vse raziskave kažejo, da nekatere kemične snovi škodujejo telesu in da njihova dolgotrajna uporaba vodi do zastrupitev. Med temi so predvsem parabeni, ki imajo podoben učinek kot pesticidi v hrani. Osnovno opozorilo vsem mamicam se zato glasi, da ne uporabljajo izdelkov, ki vsebujejo parabene in/ali kemične konzervanse. Predvsem glede teh so francoski dermatologi in pediatri zadnje čase vse bolj zaskrbljeni, zato so tudi odsvetovali, da novopečenim mamicam v porodnišnicah delijo izdelke, ki le-te vsebujejo. Hkrati nas francosko ministrstvo za zdravje prek Inštituta za varovanje zdravja spodbuja, da opravimo čim več študij, s katerimi bi lahko zagotovili biološki kozmetiki popolno neškodljivost za otroke, predvsem za dojenčke. Lahko se pohvalimo, da je Nežni gel za lase in telo linije Gamarde za dojenčke, ki je kot vsi naši preostali izdelki Gamarde s certifikatom COSMEBIO in s stotimi odstotki sestavin naravnega izvora v neodvisnih študijah dosegel najboljše izsledke izmed vseh sorodnih izdelkov, tj. konvencionalnih in bioloških. Načelno velja, da vsak izdelek uniči vsaj nekaj kožnih celic, prvič pa se je zgodilo, da z Nežnim gelom za lase in telo Gamarde ni bila uničena oz. poškodovana niti ena sama celica. Gre za najboljši dosežek do zdaj, ki ga ni pokazal še noben izdelek do zdaj. Razvoj biološke kozmetike nedvomno zagotavlja pot do učinkovitih, kakovostnih, predvsem pa varnih izdelkov za vse.«

Zdenka Đokić