Minister je poudaril, da zaradi tega dogodka ne namerava odstopiti. "Moj odstop bi pomenil umik pravne države, degradacijo celotne izvršne veje oblasti, degradacijo sodne veje oblasti in negiranje pravne države na splošno," je o svoji neizmerni moči in nenadomestljivosti prepričan Milan Pogačnik, sicer doktor veterinarskih znanosti.

Pogačnik se je do novembra 2008 kot klop oklepal položaja dekana na ljubljanski veterinarski fakulteti, ki ga je zasedal debelih 18 let, zdaj se enako trdno drži ministrskega stolčka. In kdor ga pozna, ve, da z izjavo, da kljub tragediji z bulmastifi ne bo odstopil, misli prekleto zares. Resnici na ljubo mu tega niti ne gre zameriti, kajti vzornikov, ki so bili kdaj na tako pomembnem položaju, a so zaradi občutka objektivne odgovornosti za nepravilnosti predčasno odstopili, nima prav veliko. Prsti dveh rok so za preštevanje povsem dovolj.

Začnimo pri palcu levice. Leta 1994 je zaradi objektivne odgovornosti odstopil notranji minister Ivo Bizjak, potem ko so štirje policijski specialci v Celovcu izpeljali rop, "težak" 10.000 šilingov. Kazalec leve roke zaseda obrambni minister Tit Turnšek, ki je odstopil leta 1998, in to po incidentu v Zavrču, ko so nam Hrvati zaplenili vohunski kombi. Na sredincu poleg njega je Alojz Krapež, ki je prav tako leta 1998 odstopil kot obrambni minister zaradi neupravičeno dodeljenega mu stanovanja. Na prstancu leve roke je glavni tržni inšpektor Roman Kladošek, ki se je čutil objektivno odgovornega za tragedijo pred diskoteko Lipa, v kateri so leta 2006 ugasnila tri mlada življenja. Na mezincu ob Kladošku je Janez Božič, ki je leta 2007 zapustil položaj prometnega ministra zaradi objektivne odgovornosti za človeške žrtve na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcah.

Izštevanko na palcu desnice začenja Radovan Žerjav, ki je leta 2008 ponudil odstop s položaja prometnega ministra zaradi ometa v šentviškem predoru, ki je pristal na avtomobilu nemških turistov. A takratni premier Janez Janša njegovega odstopa ni sprejel. Na kazalcu ob Žerjavu je Janko Goršek, ki je kot v.d. generalnega direktorja policije ponudil odstop, potem ko se je pošteno osmešil s preganjanjem avtorja knjige Čefurji raus! Gorana Vojnovića. Ta izvrstni pisatelj in Dnevnikov kolumnist mu je gotovo še danes neskončno hvaležen za brezplačno reklamo, ki mu jo je omogočil, ministrica Katarina Kresal pa odstopa ni sprejela. Nadaljujmo s sredincem desnice, ki je uperjen v okoljskega ministra Karla Erjavca, ki so ga pred dnevi odnesle smeti, medtem ko prstanec še čaka na novega visokega funkcionarja, ki bo spoznal, da funkcija pomeni tudi odgovornost, ne le privilegije.

Kmetijski minister Milan Pogačnik bi zaradi svoje objektivne odgovornosti, o kateri v primeru bulmastifov ne more biti dvoma, premierju moral ponuditi odstop. S tem bi si v javnosti vsaj malce izboljšal omajani ugled, a bi jo kljub temu odnesel brez prask. Tega, da bi Borut Pahor sprejel odstop SD-jevega ministra, ni pričakovati. Zalogo novih etičnih standardov, po katerih da se po novem ravna, je porabil že za Karla Erjavca.

Zakaj je kmetijski minister Milan Pogačnik najmanj objektivno odgovoren za tragedijo z bulmastifi? Zato, ker je stroka (tako njegovi stanovski kolegi kot tudi kinologi) pravočasno glasno vpila, da ti nevarni psi ne smejo nikoli več biti v krdelu, saj so že pred Stanislavom Megličem leta 2006 (v enem primeru tudi kasneje) napadali ljudi in klali druge živali. Veterinar Pogačnik je v tem primeru pohodil in ponižal svojo stroko. Sklicuje se le na paragrafe, ki da jih je bil dolžan spoštovati, čeprav mu noben zakon in noben sodni sklep nista naložila, da mora krvoločne pse vrniti lastniku, za katerega so pristojni (tudi njegovi odvetniki) vedeli, da si ni bil zmožen priznati, da jim ni kos. Ministru oziroma njegovim pravnikom tudi ni nihče prepovedal, da bi pritrdili veterinarskemu inšpektorju, ki je vztrajal pri usmrtitvi psov.

Lanska odločitev kmetijskega ministrstva bi torej lahko bila bistveno drugačna, dr. Saša Baričevič, ki ga je cvet slovenske politike tako zelo cenil in z njim prijateljeval, pa bi bil danes še živ. To, da ima vlada na vesti človeško življenje, je neizpodbitno. Neizpodbitno je tudi, da kmetijsko ministrstvo - ne glede na podpis pod posamezno odločbo - vodi minister in ne pravna služba, zato mora zanj prevzeti tudi odgovornost.

"Še enkrat se potrjuje teza, da doktorat znanosti še ni porok modrosti. In da bo namesto odstopa minister pisal nov zakon o lastnikih psov... Narobe svet!" je te dni zapisal Dnevnikov bralec dr. Silvo Kristan. Narobe svet pa je tudi to, da minister Milan Pogačnik zaradi godlje, ki si jo je zakuhal z bulmastifi, nad novinarje pošilja PR-agencijo Dialog in njenega direktorja Branka Voduška, namesto da bi ogledalo obrnil proti sebi in se tako lažje odločil, kaj mu je storiti.