Na tisoče naslovov se vrsti na spletni strani digg.com, zbirališču spletnih povezav. Splet je nepregledna mreža informacij in da bi postal preglednejši, je pred štirimi jesenmi Kevin Rose z nekaj prijatelji začel snovati stran, na kateri bi uporabniki sami ustvarjali svoje najljubše povezave do različnih tem. Luč sveta je ugledala 4. decembra 2004 in kmalu postala ena najbolj obiskanih spletnih strani. Sprva so jo uporabljali predvsem tehnično in računalniško podkovani, danes pa obsega osem osnovnih rubrik, ki privabljajo pisano druščino obiskovalcev: tehnologija, svet in posel, znanost, igre, življenjski slog, zabava, šport ter zanimivosti.
Digg.com deluje po preprostem načelu: uporabniki objavljajo povezave do povednih in zanimivih spletnih člankov, slik in videoposnetkov, ki so razporejeni po kategorijah, obenem pa imajo možnost o njih glasovati. Če jim je članek všeč, ga "izkopljejo" (dig pomeni kopati), če se jim zdi neverodostojen ali pristranski, pa ga "pokopljejo". Na naslovnici se torej znajdejo največkrat izkopane zgodbe. Poleg tega je digg.com za lažje iskanje ustvaril algoritem, ki na podlagi tega, kaj nekdo izkoplje, ustvarja priporočila. V vsakem trenutku sistem generira prek 54 milijonov priporočil svojim uporabnikom.
Kevin Rose (letnik 1977) je v stran vložil vse svoje prihranke. To se mu je bogato obrestovalo. V 18 mesecih je ustvaril 60 milijonov dolarjev prihodkov in se zavihtel med vodilne poslovneže silicijeve doline. Letos je domena digg.com dosegla že 236 milijonov obiskovalcev. To pomeni, da je ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu, ki privablja znaten kapital oglaševalcev.
Digg se razvija, dodal je nove funkcije (blog, podcast), privzel nekaj funkcij spletnih srečevalnic, kot sta na primer LinkedIn in Facebook, in tako postal tudi družabni prostor (tudi na meetupih, srečanjih spletnih uporabnikov v živo). Digg.comu sledi veliko oponašalcev, ki mu odnašajo del uporabnikov, Netscapova različica na primer tako, da najbolj zavzete lovce na spletne informacije plačuje. Vendar diggu to ne povzroča kakšne večje škode - še vedno je priljubljen, dostopen tudi po prenosnem telefonu, povezan z drugimi spletnimi omrežji ter bogat. Širijo se govorice, da ga želijo lastniki prodati kakšni večji družbi za ceno 200 milijonov dolarjev.
Velika obiskanost digga občasno vodi do učinka, ki so ga poimenovali "digg efekt" - promet največkrat izkopanih strani poveča tako, da spletna stran obiska ne zmore več prebaviti. Vendar je težko reči, do katere mere je digg res vzrok za nesrečni dogodek, saj so strani povezane tudi z drugimi stranmi.
Razlogov za diggov uspeh je več - od prave ideje v pravem trenutku do njegove demokratične zasnove. Deluje brez administratorja, ki bi postavljal standarde objavljivosti, vsebino določajo uporabniki sami, število člankov je veliko, preglednost dobra. Minimalističen, funkcionalen dizajn osredotoča na bistvo, obenem pa je stran prostor druženja.
Demokratičnost pa je za digg.com je tudi stalni vir preglavic. Dopušča senzacionalizem in ne zagotavlja, da je verodostojnost člankov dejansko preverjena. Ko je prišlo na dan, da večino novic objavlja peščica uporabnikov (sto rednih uporabnikov je objavilo 56 odstotkov vsebine naslovnic), je digg.com obljubil, da bo ustvaril nov računalniški algoritem, ki bo poskrbel, da bo zgodbo promoviral bolj raznolik razpon uporabnikov. Obstaja pa tudi nevarnost, da družbe plačujejo za zgodbe, ki s kliki na miško pridejo na naslovnico digga. Nekateri uporabniki menijo, da diggovi operaterji preveč nadzorujejo, kateri članki se pojavljajo na naslovnicah in kakšni so komentarji. Digg.com se sklicuje na ohranjanje kakovostne ravni in verodostojnosti. Tarča kritike je bila tudi funkcija pokopavanja. Njena osnovna naloga naj bi bila odstranjevanje nezaželene pošte in netočnih člankov, obstaja pa možnost pokopavanja zaradi osebnega odpora. Uporabniki digga se pred tem branijo na diggu lasten način - eden od najpogosteje odkopanih člankov ima naslov: "odkopljite to, če vam gre na bruhanje, da scientologi pokopavajo članke"; povezava vodi do gesla "sekta" v spletnem slovarju angleškega jezika.
Digg.com je zanimiv z različnih zornih kotov: po eni strani z visoko obiskanostjo in povezavami do najbolj priljubljenih strani odseva duha časa sodobnega razvitega sveta, po drugi strani pa deluje kot poligon ustvarjanja spletne demokracije, kjer se trejo različna mnenja, ideali in preference - torej kot socialna združba.
