To so besede težko opisanih občutkov, ki jih je v svoj potovalni dnevnik, medtem ko se je vračala iz Indije, zapisala Tina Gams. »Ob tem sem se spomnila starega dobrega Brunda, ki je žal nadaljeval pot za Split, medtem ko so me starši spečo odnesli z avtobusa, ko smo prispeli v Zadar. Seveda je bilo krokodiljih solz še dolgo po tem 'malo morje' in tudi luna je nekam povešeno mežikala,« nadaljuje zgodbo v svojem dnevniku. Tino Gams je v vas Piali blizu mesta Kolkate v Indiji gnala želja spoznati otroke, ki obiskujejo šolo Piali Ashar Alo. Šola je bila leta 2008 ustanovljena z namenom, da bi imeli tudi revni otroci možnost izobrazbe.
Ti otroci prihajajo iz zelo revnega okolja. Njihovi domovi so narejeni iz blata, pločevine in bambusa, so brez tekoče vode in pogosto tudi brez elektrike. Nekateri otroci so brez enega ali obeh staršev in živijo pri svojih sorodnikih. Doma sta pogosto prisotna alkohol in nerazumevanje pomena izobrazbe in rednega obiskovanja šole. Šola je namenjena predvsem deklicam, saj so v skupnosti največkrat ženske tiste, ki poskrbijo za opismenjevanje svojih otrok. Otroci se v šoli učijo svoj materni jezik, bengalščino, angleščino, matematiko ter osnove naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Poleg tega pri likovnem pouku rišejo in ustvarjajo iz različnih materialov, učijo pa se tudi petja, plesa in šivanja. V šoli poleg uniforme, čevljev in vseh šolskih potrebščin dobijo še zajtrk in kosilo, poskrbljeno pa je tudi za njihovo zdravstveno oskrbo. Potrebujejo tudi čim več rabljenih oblačil, saj so doma največkrat oblečeni v stara in raztrgana oblačila, in seveda igrače.
Otroci za otroke
Sonali iz vasi Piali ni bila edina deklica brez svoje igrače. Čeprav je težko verjeti, da otrok nima svoje igrače, je žalostnih otroških oči, podobnih, kot jih ima Sonali, vsak dan več. To je na trenutke morda celo ironično, če pomislimo na otroške sobe naših otrok, kjer se na policah, po tleh in v zabojnikih nalagajo igrače, za katere malček sploh ne ve več, da jih ima. In ko otrok preraste skoraj nič rabljene igrače, nastane problem – kam z njimi? Omare so polne, kleti tudi, shranjevanje pri starih starših v glavnem ne pride v poštev. Ena od odličnih in navsezadnje tudi vzgojnih rešitev je projekt Od otrok za otroke, ki ga bo do sredine marca izvajal Zavod LU, katerega ustanoviteljica je naša sogovornica Tina Gams. »Otrok brez svoje igračke je veliko. Mi jih poznamo. Zato gremo v akcijo zbiranja igračk, kakršnih koli. Plišastih, bombažnih, lesenih, gumijastih, novejših, starejših. Zbiramo tudi barvice, zvezke, knjige, ropotuljice…« je povedala Gamsova.
Medvedek Jaka
Projekt je vzniknil ob njeni vrnitvi iz Indije, kamor je šla obiskat šolo za revne otroke Piali Ashar Alo, ki jo z veliko truda vodita Slovenka Mojca Gayen in njen mož Anup (v prilogi Nika smo ju že predstavili). »Ker je Zavod LU tja usmeril svojo prvo pomoč, sem ju želela spoznati. Ko sem se poslavljala, je bil med skromnimi darilci tudi beli medvedek Jaka, ki ga je v dar od sodelavcev nekoč dobil moj prijatelj. Jaka je mali indijski Sonali podaril tolikšno veselje, da ga je dolgo samo čisto od blizu gledala v oči s širokim belim nasmehom. Otroci tam igrač skoraj ne poznajo. In niso edini. Zato sem se odločila pozvati vse generacije otrok, da darujejo svoje, če jih imajo kaj odveč. Vse igrače bomo poslikali, preden odidejo na pot, in se bomo potrudili čim prej objaviti te iste igrače na cilju, med otroki. Projekt Od otrok za otroke bo trajal do sredine marca, seveda ga bomo po potrebi tudi podaljšali. V pripravi imamo še nekaj projektov, ki pa so za zdaj skrivnost,« je povedala Tina Gams.
Vlaganje v izobrazbo
Zavod LU je Tina Gams ustanovila lani z namenom pomagati pri osnovni izobrazbi otrokom brez enega ali obeh staršev ter z namenom ozaveščanja ljudi podariti več ljubezni sebi in drugim, izhajajoč iz preprostega dejstva, da smo vsi najprej samo ljudje, ki si delimo planet, in šele nato vse ostalo. »Konkretno pomoč želim usmerjati na otroke po vsem svetu, saj so ravno oni naša skupna prihodnost. Vlaganje v izobrazbo se mi zdi najbolj modro, saj je to edini dolgoročni način, da bodo znali pomagati sami sebi kasneje v življenju in bodo to znanje prenesli na svoje otroke. Pismene matere lahko vzgojijo pismene otroke,« je povedala Tina Gams. Za ustanovitev Zavoda LU se je odločila, ker je že od nekdaj čutila močno željo pomagati in delovati, hkrati pa je v tistem času doživela dve osebni tragediji. Za rakom sta namreč umrla njena dobra prijatelja vrstnika. »Takrat sem spoznala, da je naš čas tu omejen in da ne gre preveč odlašati s stvarmi in ljudmi, ki jih imamo radi. Že dolgo nisem več pristajala na odnos, da se nič ne da narediti. Začela sem sama z nekaj pomoči prijateljev, ker nam ni vseeno, v katero smer bo šel svet,« je povedala Tina Gams. Ker jo pri tem motivira sila ljubezni, temu lahko rečemo tudi vesolje, bog, višja zavest itd., je dala zavodu ime LU – Love is Universal (ljubezen je univerzalna). To kaže na povezovalen značaj Zavoda LU.
Igrače do pravih rok
Igrače, ki jih zbira Zavod LU, bodo namenjene otrokom v Sloveniji in po svetu. Prepotovale bodo dolge razdalje, in sicer v Indijo k Mojci, v Kenijo v dom in šolo za skrajno revne otroke v vasici območja Masaai Mara, v nekaj osnovnih šol v Sarajevu in Zenici, ki jih prav tako obiskujejo otroci, ki so v vojni izgubili starše: dom za otroke brez staršev Bjelave, Sarajevo; OŠ Gazzaz (šola za otroke brez staršev), Sarajevo; OŠ Stranjani (ruralno območje pri Zenici). »Prav tako se dogovarjamo s prostovoljci, ki odhajajo na delo v sirotišnice držav po vsem svetu. Z njimi bomo obdarili tudi ranjene otroke, ki bodo marca prišli iz Gaze v azilni dom v Ljubljani. Ti otroci so veseli vseh igrač, zato zbiramo vse, da le niso preveč polomljene in strgane. Če bomo dobili umazane, jih bomo oprali sami. Vsak, ki želi darovati igrače, se lahko obrne kar name − vsi kontakti so na spletni strani www.loveisuniversal.si, da se dogovorimo o prevzemu igrač,« je še povedala Tina Gams.
