Pred dnevi je TV Slovenija točno ob polnoči prikazala plesno predstavo Watch out, ki so jo odigrali in odplesali invalidi ter njihovi prijatelji iz Društva študentov invalidov Slovenije. Ples, ki še zdaleč ni bil le ples. Ampak zgodba o fantu, ki je postal invalid, tudi o plesalcih, njihovem življenju in po svoje tudi naša zgodba. Zgodba, ki jo morate videti.

Plesno predstavo Watch out so pripravili člani Društva študentov invalidov Slovenije oziroma pred kratkim uradno poimenovana skupina Step'n'Roll v sodelovanju s Pro-dance studiem. DŠIS je bilo ustanovljeno maja 1996, v sklopu svoje dejavnosti pa ponujajo podporo študentom invalidom pri študiju in življenju. Imajo okoli 180 članov, delujejo na Univerzi v Mariboru in Ljubljani, pripravljajo pa se na širitev dejavnosti na primorsko univerzo. Eno izmed področij njihovega dela so obštudijske dejavnosti, strokovna sodelavka društva dipl. soc. del. Daniela Šorc pa je ena izmed glavnih gibalnih sil teh aktivnosti.

»Ugotovili smo, da so drzne ideje bolj zanimive za ljudi in da skozi njih lažje opozorimo nase in na svoje težave. Plesno ustvarjanje je vsaj za nas invalide tudi ena takih oblik,« pripoveduje Daniela. Razlaga, kako je bila ena takih akcij tudi fotografiranje in nastanek koledarja. »To je bil za nas poseben izziv, vendar smo se modnemu oblikovalcu Milan Gačanoviču in frizerju Gašperju Karničarju povsem prepustili. Dali smo jima proste roke, da sta se resnično izživljala pri oblikovanju naše podobe, iz katere je potem nastal uspešen koledar,« se smeji Daniela.

Ples invalidov v tujini ni redek, tudi ne v diskotekah, v Sloveniji pa se je s to dejavnostjo začela ukvarjati Katja Bucik iz Vipave s skupino Vrtiljak. Uvedla je plesno-gibalne terapije za otroke s posebnimi potrebami. Omeniti moramo tudi Uroša Andiča, ki je delal v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, potem pa se je zgodba v tem smislu končala. Daniela Šorc se je skozi mednarodno delovanja društva spoznala tudi s plesom invalidov in začela razmišljati o plesnem projektu ter iskati primernega koreografa, čeprav se je posebno bala zavrnitve, kar je strah, ki je še posebno prisoten tudi pri invalidih.

Watch out

Izvedela je za Miha Krušiča, ki se ji je zdel, kot dodaja, dovolj »odbit« za tak poizkus. »Napisala sem mu elektronsko sporočilo in takoj mi je navdušen odgovoril ter potrdil sodelovanje,« razlaga, medtem ko Miha nemalokrat omeni svojo tremo pred prvimi vajami. Tudi zaradi strahu in nepoznavanja dela z invalidnimi osebami, vendar so se izjemno ujeli. Iz prvih pogovorov se je rodila ideja o plesni predstavi ZANAS, ki so jo nekaj mesecev kasneje premierno uprizorili v Gledališču za otroke in mlade (bivši Španski borci) v Ljubljani.

»Zgodba se je nekako poistovetila z našo. Glavni akter zgodbe je bil zaradi svoje posebnosti in drugačnosti nesprejemljiv za družbo, po točkah pa smo njegovo pripoved spremljali s plesom,« razlaga Daniela. S predstavo so nastopili le dvakrat, predvsem zaradi finančnih težav. Najem primerne dvorane za invalide (v dvorani in na odru) namreč velja kar okoli 5000 evrov, tako da se niso odločili za ponavljanje.

Naslednja zgodba je bila predstava Watch out, ki so jo gledalci slovenske televizije lahko videli nedavno, čeprav v terminsko popolnoma neprimernem in tudi nerazumljivem času, nesramno rečeno, ob uri duhov. V prvem projektu ZANAS je nastopalo 13 članov društva, v drugi predstavi pa kar 24.

»Počasi smo premagovali strah, kako bodo nas invalide kot plesalce sprejeli zdravi,« je pripovedovala gonilna sila celotnega projekta Daniela Šorc. Tudi drugo predstavo je režiral in bil njen avtor in koreograf Miha Krušič. Premierno so jo uprizorili maja 2006 v Križankah, zaradi varčevanja so premiero združili s praznovanjem desetletnice delovanja Društva študentov invalidov Slovenije. Ponovitev predstave je organiziral Pro dance junija v Unionski dvorani, z dvema točkama pa so nastopili tudi na podelitvi priznanj Plesne zveze Slovenije. Žal kakšne večje pomoči kot navdušenja na predstavitvi pri zvezi niso dosegli.

Ekranizacija predstave

»Ob vsem tem sem razmišljala, da je škoda vložiti toliko časa in denarja v samo dve predstavi, ponovitve pa so organizacijsko in finančno tudi zaradi naše invalidnosti izjemno zahtevne. Tako sem se obrnila na RTV Slovenija in jih zaprosila, da posnamejo predstavo, da bi jo videlo še več ljudi,« pripoveduje Daniela. RTV se je presenetljivo odzval pozitivno, oddajo so posneli letos maja, televizijsko predstavitev je režiral Klemen Dvorinik, prikazali pa so jo šele nedavno. Skoraj zagotovo jo bodo morali ponoviti ob primernejšem času, ogledate pa si jo lahko tudi na internetu na naslovu www.rtvslo.si (v rubriki arhiv na zahtevo: www.rtvslo.si/media.php
)

Že naslov predstave Watch out pove veliko o vsebini. Zunaj časa. »Miha je pripravil zgodbo o tem, kako se ti lahko, če težko zboliš ali doživiš nesrečo, čas dobesedno ustavi. In to se lahko zgodi vsakemu izmed nas. Zgodba pripoveduje o fantu, ki je doživel nesrečo in se potem počasi prebuja v novo upanje, v novo življenje. Naša plesna predstava ni le ples, kjer plešejo dame v vozičkih, plesalec, ki nekoliko bolj nerodno stopa, ker je gluh ali slep, zgodba ima mnoga sporočila. Od ministrstva za kulturo smo dobili priporočilo, naj še kdaj naredimo kaj podobnega. To pa je bilo tudi vse, razpisov, ki bi podpirali take projekte, pa ni,« žalostno ugotavlja Daniela Šorc.

»Sprva sem se bala, kako bodo ljudje sprejeli naš nastop, ampak če ne poizkusiš, potem nikoli ne izveš. Za nas je bila težava tudi najti koreografa, ki bo verjel v projekt in ne bo delal nekaj le zaradi tebe, ali odkrito rečeno, zaradi tvoje invalidnosti. Miha je več kot prava oseba za to. Nastopamo člani Društva študentov invalidov Slovenije, ob nas pa nastopajo in z nami plešejo naši prijatelji, spremljevalci in ne morda profesionalni plesalci,« pripoveduje Daniela. S predstavo so povabljeni na gostovanje v Švico na Dance festival, iščejo pa tudi že ideje in moči ter predvsem finančna sredstva za nove drznosti.

»Miha je nekoč videl, kako me je asistentka prijela in dvignila iz vozička. In rodila se mu je nova ideja, da pa jo je uresničil, je porabil tri mesece. Zato da je zbral pogum. S predstavama in nami se je zelo poistovetil. Na vaji za ZANAS je sedel na invalidski voziček in to ga je tako pretreslo, da smo morali vajo predčasno končati. Verjetno se je zavedel, da se to lahko zgodi vsakemu, poleg tega pa sem mu še jaz v šali rekla, da mu voziček tako pristaja. Miha je bil tisti, ki se je spomnil, da se predstava konča v najinem plesu,« pripoveduje Daniela.

Dvignil jo je v naročje, njo v čudoviti zlati obleki. In sta plesala. Se dotaknila sanj.«