Milan V. Smolej živi na Finskem od leta 1971. Je poslovnež z dvojnim državljanstvom. V osemdesetih letih je imel kot trgovski svetnik Republike Finske v Bagdadu finski diplomatski status. Bil je prvi in edini uradni pooblaščenec RS na Finskem (imenovan 6. julija 1991), je član Zveze veteranov vojne za Slovenijo; bil je sekretar delegacije RS na vrhu konference o varnosti in sodelovanju v Evropi leta 1992, član SDS je postal leta 1992. Predvsem pa izjemno zanimiv človek, ki je, kot pravijo, njegovi najboljši prijatelji, morda nekoliko nenavaden, zagotovo pa je velik poštenjak.
Zakaj ste se odločili, da prijavite Slovenijo evropskemu sodišču za človekove pravice zaradi kršitve človekovih pravic?
»Objavili so moje osebne podatke in tudi podatke skoraj milijona Slovencev. Nedopustno je, da se na tak način ruši človekove pravice brez vseh posledic za tiste, ki so to storili. Temeljni problem vidim v državi, ki ob objavi osebnih podatkov o milijonu njenih prebivalcev ne stori ničesar. Informacijski pooblaščenec prepoveduje objavo podatkov o točnih lokacijah pokopa posameznikov na ljubljanskih Žalah, raziskuje objavo plač nekaterih vodilnih v Delu, če bi nekdo posredoval naprej seznam na primer naročnikov kakšnega časopisa, bi bil že ogenj v strehi. Da pa hkrati nekdo objavi množico osebnih podatkov skoraj polovice Slovencev in jih ponudi kot na pladnju vsem obveščevalnim službam sveta in hkrati vsem terorističnim organizacijam, pa ni vredno besed? Gre za objavo osebnih podatkov in tudi kriminalne kartoteke s točno objavo delikta. Kakšna tuja obveščevalna služba ali teroristična organizacija lahko na podlagi takega seznama najde določene ljudi, tako ali drugače 'občutljive', in potem na podlagi zbranih podatkov pripravi strategijo za njihovo obdelavo.
Tretje. Ponarejanje potnih listov je razprostrta kriminalna dejavnost, osebne podatke pa lahko preprosto prepišejo iz objavljenega seznama. Med drugim se na internetu prodaja tudi slovenska državljanstva. In kot četrto. Direktiva Evropskega parlamenta o varstvu osebnih podatkov in njihovem prostem pretoku z dne 24. oktobra 1995 (in tudi druge) govori o človekovih pravicah glede zbiranja njegovih podatkov. Država in vlada, ki bo predsedovala EU, pa se kot v posmeh ravno najbolj občutljivi temi v EU, to so človekove pravice, niti ne zgane. Še več. Predsednik vlade s svojim obiskom tistega, ki je to objavil, Dušana Lajovica, decembra lani v Avstraliji, daje določeno priznanje eni največjih kršitev človekovih pravic, ki so se zgodile v demokratični Evropi. To je unikatni primer v svetovni zgodovini. Sploh pa je gospod Lajovic tesno povezan z SDS in tudi z njenim glasilom Demokracija, med drugim pa je njegovo knjigo izdala založba, ki izdaja tudi to revijo.«
Kdo je posredoval podatke?
Zaradi objave podatkov oziroma seznama Centralne abecedne evidence Službe državne varnosti ste posredovali pri informacijski pooblaščenki, pri varuhu človekovih pravic, toda v Sloveniji vseeno niste izkoristili vseh pravnih sredstev?
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
