Franci Horvat
"Naselbina na Ajdovskem gradcu nad Vranjem je najbolj celovito raziskano selišče iz obdobja preseljevanja ljudstev pri nas in jo lahko primerjamo z naselbinami, kot so Rifnik pri Šentjurju, Kučar pri Podzemlju, Ajdna nad Potoki in Veliki Korinj. Skupaj z njimi je zadnji glasnik rimske civilizacije na slovenskem ozemlju."
Timotej Knific
Nad Vranjem je grič z imenom Ajdovski gradec, kjer so našli leta 1811 poznorimsko naselbino iz 5. in 6. stoletja n. š. Odkrili so nagrobnik in grobnico. Bogato okrašeno grobnico so prepeljali v graški muzej, nagrobnik pa so vzidali ob vhodu v sevniški grad, kjer je še danes. Zelo pomembno mesto pri nadaljnjem odkrivanju Ajdovskega gradca imata Emanuel Riedel, ki je v začetku dvajsetega stoletja opravil začetna izkopavanja, in Peter Petru v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Po šestnajstih letih so se izkopavanja končala (leta 1986), nadaljevala pa so se konzervatorska dela. Iz ostankov naselbine so pozidali zidove (do danes so pozidani vsi odkriti stavbni ostanki), ki kažejo lokacijo določenih stavb. S pozidavanjem in urejanjem zemljišča je arheološko najdišče preraslo v arheološki park.
Nekaj teh izkopanin lahko vidite na Sevniškem gradu in v Narodnem muzeju v Ljubljani, na primer različno orodje, kamnite žrmlje, lončena posoda, roženi glavnik itd. Za omenjeno naselbino je znano, da spada med najbolje raziskane. Nastala je ob velikem preseljevanju ljudstev. Obdobje Rimljanov se je končevalo in pričela se je naselitev Alpskih Slovanov.
Med pomembnejše objekte Ajdovskega gradca spadata zgornja in spodnja cerkev s krstilnico.
Napravljeni sta iz lomljenca in malte. Okoli cerkve je bilo še več stanovanjskih hiš in obrambnih stolpov. V eni izmed teh hiš (pri zgornji cerkvi) so našli bronasto utež v podobi lunine boginje. Ta lik uteži, narisan na kažipotih, nas pripelje iz Sevnice vse do Ajdovskega gradca. V teh hišah so za tlak uporabili malto, ki so jo poravnali in zgladili. Vrata so bila običajno dvojna, strehe pa pokrite s skodlami. Za severnim obzidjem so bili najdeni grobovi, nekaj grobov je bilo odkritih tudi v cerkvah. Z vodo so bili oskrbljeni iz ogromnega vodnega zbiralnika. V njem je bil prostor za 120.000 litrov vode. V tem zbiralniku so našli v letih 1977 in 1978 del ožganega ostrešja, vretena, lestev, cevi in korito. Nekdaj je vse to padlo v vodo in ostalo nespremenjeno do današnjih dni. Če pogledamo v zgodovino, lahko rečemo, da gre za enega izmed najstarejših in največjih zbiralnikov vode v Sloveniji. Najstarejši vodnjak zbiralnik vode je iz 3. stoletja n. š., našli so ga blizu Lendave. Kako lahko obiščemo to izjemno zgodovinsko najdišče, ki je bilo pred časom precej bolj obiskano? Iz stare Sevnice se peljemo v smeri Blance, dvakrat prečkamo železniško progo, nato nas smerokaz s podobo lunine boginje usmeri na levo za Vranje. Vseskozi sledimo tem označbam do table, ki nas usmeri na kolovoz na levi strani. V bližini je treba parkirati avto in se peš napotiti na grič z izkopaninami, za kar bomo potrebovali dvajset minut zmerne hoje; pot je bila pred kratkim na novo vzorno trasirana in označena. Pri ostankih hiše in obrambnega stolpa je na bližnjem drevesu pritrjen kovinski žig. Ajdovski gradec je na mirnem kraju in iz Sevnice je oddaljen le osem kilometrov. Če boste izlet načrtovali jeseni, obisk je možen v vseh letnih časih, pa vas lahko pozdravi kakšen goban, ki jih tam ne manjka.
