Ko smo si še belili glave, kaj pravzaprav pomeni izraz globalizacija, so bila nekatera pojasnila prav izvirna. Denimo, da je to še nekaj hujšega od komunizma in njegovih "skupnih kotlov", da bomo vsi jedli enako veliko korenje, da bodo lubenice lahko le oglate, da česen ne bo smel smrdeti, vse ovce bodo enake, klonirane… Bistvo globalizacije sem lahko spoznal ob pivu. Ko je vihrala pivovarska vojna med Laščani in Belgijci za Union, sem še pil ljubljansko pivo. Potem sem v Budvi naročil slovito črnogorsko nikšičko pivo. Natakar je stal ob meni in skrbno spremljal vsak moj požirek.

Pasti globalizacije

"Vam prija?" ga je zaskrbelo. Seveda mi, čez nikšičko ga ni, sem ga potolažil. Pa se je zarežal in mi pojasnil. Belgijci so kupili nikšičko pivovarno, obljubili gore in doline, pa nič izpolnili. Zato je cela pivovarna že dva meseca stavkala.

"Kaj potemtakem pijem?" je zdaj zaskrbelo mene. Izvedel sem, da "nikšičko" pivo Belgijci ves čas stavke vozijo iz svoje madžarske polnilnice. Aha, to je torej globalizacija, sem si rekel in po vrnitvi domov začel navijati za Laščane. Od takrat pijem njihovega.

Ni dolgo tega, kar sem podobno zgodbo doživel v Bohinju. Šel sem kupit sir, bohinjskega, kajpak. "Nimamo!" sem slišal. Kako ne, v Bohinju nimate bohinjskega sira!? "Ja, ni ga več, vzemite ljutomerskega, je kar podoben in ni dvakrat za reči, da je narejen prav iz bohinjskega mleka."

Pa smo tam! Le kaj se lahko zgodi, da Bohinj ostane brez svojega slovitega sira? Pojasnil mi je Jože Cvetek:

"Sirarna v Srednji vasi je res dve leti stala zaprta. Propadala je. Vrstili so se poskusi stečajev, štirje menda. Vlekli so se pogovori med kmetijsko zadrugo, občino, lastniki so se menjali, vse tja do Celja. Preveč je treba obnoviti, je ugotovil slednji.

Zavlačevali so z odlogi plačil trgovin, zmanjkovalo je denarja za mleko, kmetje so se uprli."

Pa so raje dajali mleko za ljutomerski sir?

"Za to ne vem, menda pa je bohinjsko mleko potovalo v Vipavo, Kobarid, vse do Italije."

Pretnja turbokapitalizma

In tako slavna dediščina, kot je bil bohinjski sir, je šla po zlu?

"Pretilo je, da bi šla, a smo jo rešili! Slavna je pa res. Možje, kot sta bila Mihovc in moj oče Franc Cvetek, so bili korenine, res delovni, njihov sir je bil neprekosljiv. Potem je malo manjkalo, da bi njihovo staro sirarno podrli in tu zgradili turistične apartmaje. Sobe namesto tako prepoznavne blagovne znamke!?

Nak, smo rekli in zavihali rokave. Naša družina in nekaj prijateljev smo se odločili dediščino ohraniti. Ustanovili smo Družbo Bohinjska sirarna. Večstoletna tradicija izdelave Bohinjskega sira je pač vredna, da se jo ohrani!"

Večstoletna?

"Bohinjsko sirarstvo ima bogato tradicijo, ki se ji da slediti vse tja do 13. stoletja, ko je cvetela na bohinjskih planinah. Velik pečat v zgodovini bohinjskega sira sta v 19. stoletju pustila švicarski sirarski mojster Tomaž Hitz in Bohinjec Janeza Mesar. V bogati zgodovini so se izoblikovale vse posebnosti bohinjskega sira, kot ga poznamo danes. Bohinjski sir je tako po tehnologiji, znanju in tradiciji izdelave posebna vrsta ementalskega sira, ki ga izdelujemo le v sirarni v Srednji vasi v Bohinju!"

Pojem dobrega

Je le sir tisti, ki žanje takšno slavo?

"Kje pa, veseli me, da se Bohinjci trudijo ohranjati tudi nekatere druge izdelke, kot so bohinjski med in mesni izdelki, ki tudi prispevajo k ohranjanju kmetijstva, kulturne krajine in prepoznavnosti Bohinja.

Naš sir je že tako pojem dobrega sira, da smo ga ohranili, pa ima širši pomen. Z njim ohranjamo živinorejo v Bohinju, urejene pašnike, žive naše prelepe planine. Če je sir, je mleko, če je mleko, je kmet, planšar, veriga se potegne vse tja do turizma.

Sirarno zdaj vodi moj sin Primož. Ekonomist je, težko sem ga prepričal, zdaj pa je ponosen, da je prevzel. Sirar je Milan Taler, njegov oče je vse življenje preživel na planini Dedno polje. Drug je Leon Kajžar. Iz roda v rod so šle vse skrivnosti tega tako posebnega sira. Za zdaj so štirje zaposleni, pomagajo pa cele družine."

So kmetje tudi zadovoljni?

"Seveda so! Naša zadruga zdaj zbira njihovo mleko. Tu ostane. Če nam že od začetka ne bi stali ob strani, bi težko uspeli. Blagovna znamka Bohinjski sir je zaščitena, zato bodo lahko pod tem prepoznavnim imenom in znakom kupci kupili samo sir, ki se na poseben način izdeluje le v Bohinjski sirarni. Ta izjemni in eden najbolj prepoznavnih hlebov sira je izdelan le iz domačega bohinjskega mleka. Izberemo najboljšega od že tako izvrstnega! Spoštovanje tradicije v proizvodnji in ročno negovanje sira ter povezanost z Bohinjem, ki je s svojo neokrnjeno naravo biser Slovenije, daje našemu siru posebno veljavo. Zori po starih običajih, negujemo ga ročno kot na planšarijah, tono na teden ga izdelamo. Za kilogram gre 12 litrov mleka. Nekaj hlebcev shranimo, dlje zorijo in dobijo še posebno ostrino."

Več v tiskani izdaji!