Do Mangartskega sedla 2072 metrov visoko se je mogoče pripeljati po obnovljeni vojaški cesti, ki so jo zgradili leta 1938. Gre za najvišjo turistično cesto v Sloveniji in na Balkanu. Mangartska cesta, ki je speljana po jugozahodnem pobočju Mangarta skozi več predorov, se odcepi od ceste proti 1156 metrov visokemu prelazu Predel na višini 1090 metrov in je dolga 12 kilometrov. Skoraj do vrha sedla je asfaltirana. Cesta je prevozna le v poletnih mesecih, pozimi pa je tam kar nekaj metrov debela snežna odeja. Tik pod vrhom Mangartskega sedla, ob slovensko-italijanski meji, je planinsko društvo Bovec v nekdanji obmejni stražnici leta 1983 uredilo planinsko postojanko (1906 metrov). Koča je odprta od začetka julija do konca septembra, v njej pa imajo v petih sobah 28 postelj ter na skupnem ležišču še 25 ležišč. Planinsko društvo Bovec je prvo kočo na Mangartskem sedlu zgradilo leta 1956, vendar je zaradi neugodnih vremenskih razmer in slabega materiala začela propadati. Leta 1981 so jo inšpektorji dokončno zaprli.

Cesta na Mangartsko sedlo je zelo slikovita, vendar ozka, zato je potrebna previdna vožnja. V poletnih mesecih boste morali za obisk Mangartskega sedla z avtomobilom ali motorjem plačati parkirnino. Pozimi se tod potepajo samo planinci in ljubitelji turne smuke, zadnja leta pa domače turistične organizacije na delu ceste pripravljajo tudi atraktivno sankanje. Z roba Mangartskega sedla je lep razgled na Mangartsko dolino in z gozdovi obdani Mangartski (Belopeški) jezeri, v ozadju pa se obiskovalcem pogled ustavi na Dobraču in Karnijskih Alpah. Od Mangartskega sedla po zavarovani Slovenski poti je do vrha Mangarta uro in 45 minut hoda, vzpon po italijanski smeri pa je dobrih 15 minut daljši. In še nekaj: na Mangartskem sedlu tudi v poletnih mesecih vladajo zimske razmere. Sredi avgusta, ko je bila v dolini temperatura okoli 30 stopinj, so tam namerili za polovico nižjo temperaturo.

Po slikoviti mangartski cesti, ki je speljana tudi skozi predore, se lastniki jeklenih konjičkov lahko pripeljejo 2072 metrov visoko do Škrbine v Plazju. <%I> <%I> Foto: Jani Alič