V peticiji opozarjajo, da so obravnavana zemljišča na vsestransko zelo občutljivem področju Slovenije na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), ki je posebej zaščiteno območje in javno dobro. Zato bi tak poseg z vrsto nepredvidljivih posledic, kot je predviden z odločbo, po njihovem mnenju terjal predhodno razpisano javno obravnavo. Država mora varovati javni interes pred zasebnim

Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji poudarja, da mora država varovati javni interes pred zasebnim, kar je v primeru TNP njena prva dolžnost. Vlade in ministri se namreč menjajo, njihova dejanja pa ostanejo. Če bi po tej odločbi izvedli vračanje v naravi, bi bil to zgodovinski zasuk in škodljivo dejanje, ki bi se zasidralo v zgodovino Slovencev, menijo v ZVOS in dobronamerno pozivajo državnega pravobranilca, naj ta primer razreši v korist slovenske države in velike večine njenih državljank in državljanov.

Predsednik ZVOS prof. dr. Dušan Mlinšek nasprotuje dvomljivim eksperimentom s "podeljevanjem" slovenskih naravnih dobrin, kot je naš gozd, (cerkveni) organizaciji.

Temeljni premik se je zgodil z novim zakonom o gozdovih v Sloveniji leta 1949. Ta je prinesel pomemben zgodovinski zasuk, ki še danes odmeva v mednarodni javnosti, še zlasti med gozdarji in varstveniki okolja. Takrat je bilo namreč za vse gozdove v Sloveniji uveljavljeno načelo trajnosti, po katerem smeš v gozd posegati le tako, da stanje gozda na vsakem koraku izboljšuješ. Prepovedani so bili goloseki in podobni posegi v gozd. S tem je bilo uveljavljeno tudi načelo sonaravnosti, ki zahteva, da je sleherni poseg v naravo gozda storjen v sozvočju z njo. Zakon je dojel bistvo gozda kot mnogonamenske tvorbe, s katero narava razvija in pospešuje življenje povsod, kjer naravno raste gozd. Zakon je tudi predpisal, kako financirati ozdravitev naših gozdov: od vsakega posekanega metra lesa se je odvedlo 18 oziroma 32 odstotkov sredstev od prodajne cene lesa za "biološko amortizacijo", ki je bila namenjena vračanju v gozd, za postopno popravljanje vseh škod, povzročenih v gozdu v vsej preteklosti (goljave na Krasu, goloseki in izsekani gozdovi).

Gozdovi so se v zadnjih 50 letih močno izboljšali

Izvedena je bila nacionalizacija veleposestniških gozdov, nastal oziroma razširjen pa je bil tudi Triglavski narodni park kot fantastična učilnica Slovencev, da bi lahko razumeli, kaj narava sploh je. Gozdovi v Sloveniji so se v zadnjih 50 letih močno izboljšali, še zlasti pokljuški, pohorski in koroški. Zaloge lesa so se v gorenjskih gozdovih povečale od 230 na 316 kubičnih metrov na hektar, pokljuški gozdovi pa imajo danes 450 kubičnih metrov lesa na hektar. Povečana lesna substanca pa hkrati pomeni močno okrepitev vseh drugih funkcij gozda, ki postajajo vse pomembnejše za življenje. "Izbiti si je treba iz glave špekulantsko dojemanje gozda kot blagajne za pokrivanje človekovih ekonomskih spodrsljajev!" opozarja prof. dr. Dušan Mlinšek.