Pričakovali so, da bo Berger vznemiril

Koordinacijski odbor za izvedbo protokolarnih pravil, ki je bil odgovoren za pripravo omenjene proslave in ki ga vodi ministrica za kulturo Andreja Rihter (včeraj je bila v tujini, v Grčiji, zato njene izjave nismo mogli dobiti), sestavljajo predstavniki večine državnih institucij: urada predsednika republike ( Marjan Šiftar ), urada predsednika vlade ( Anja Bajcar in Valentina Flander ), državnega zbora ( Jožica Velišček ), državnega sveta ( Marija Drofenik ), ustavnega sodišča ( Jadranka Sovdat ), vrhovnega sodišča ( Janko Marinko ), protokola Slovenije ( Zdenka Simčič ), predstavniki posameznih ministrstev ( Marčela Novljan Lovričič - obrambno, Igor Klinar - notranje, Petra Škofic - kulturno, Marko Pogačnik - zunanje) in vladnega urada za informiranje ( Alja Brglez , Tatjana Lesjak , Jože Osterman ). Koordinacijski odbor je v začetku aprila letos povabil pet uglednih slovenskih režiserjev, da predložijo zamisel izvedbe osrednje državne počastitve desete obletnice samostojnosti Slovenije. Vabilu so se odzvali trije, medtem ko sta Meta Hočevar in Boris Kobal ponudbo odklonila. Med tremi, ki so bili pripravljeni sodelovati - Dušan Jovanović , Vinko Möderndorfer in Matjaž Berger - se je organizacijski odbor, ki je pripravljal proslavo, odločil za slednjega.

Kot pravi Jože Osterman, so se za Bergerja odločili, ker je pripravil najboljšo zamisel. Koordinacijski odbor si je vzel kar nekaj časa za odločitev, vendar na izbor režiserja ni imel pripomb nobeden od članov koordinacijskega odbora. Člani avtorske ekipe so bili v glavnem vsi, ki so leta 1998 koncipirali in izvedli počastitev stoletnice olimpionika Leona Štuklja, "ki je nedvomno obveljala za eno najbolj izrazitih oziroma uspešnih počastitev v državi v zadnjih letih". Znano pa je, da je Berger že ob svojih prireditvah Kons5 (ob peti obletnici državnosti) in Triumf sprožil veliko kritik. Zato je seveda vprašanje, zakaj se je odbor ponovno odločil zanj. Osterman odgovarja, da so v koordinacijskem odboru vseskozi podpirali koncept počastitve, ki bi bil izviren in bi kreiral novo, izvorno kakovost. "Dejstvo je namreč, da je večina klasičnih počastitev kompilacija raznih točk, pripravljenih za različne priložnosti, od glasbenih, folklornih, rockovskih, narodnozabavnih in recitacijskih nastopov, s katerimi zadovoljiš več slojev občinstva, ker vsak okus dobi neko svojo zadovoljitev. Takšna je bila, denimo, počastitev dneva državnosti lani, kjer je bila tudi postavitev odrov med stolpnicama manj zahtevna, prostora za gledalce pa zato več. Misel odbora je bila, da je ob deseti obletnici, ki je pomembna datumska meja, potrebna enovita, sodobna počastitev s svojo estetiko, ki bo sama po sebi nov ustvarjalni dosežek, s čimer bi učinkovito nadgradila protokolarni del, ki je veličasten, ponosen in tudi privlačen, ravno ustvarjalen pa zagotovo ne." V odboru so tudi pričakovali, da bo Berger s svojim programom povzročil vznemirjenje in sprožil kritike.

Rešitev bi bila posebna tribuna

Glede kritik, da so bili ljudje odrinjeni s prizorišča, Osterman pojasnjuje, da je Berger dogajanje umestil na ploščad Trga republike tako, da je v celoti zavzel ves osrednji del od parlamenta do obeh stolpnic. "Ta postavitev je mnogo zahtevnejša, saj zahteva natančno obdelavo približno 4000 kvadratnih metrov ploščadi v odrski prostor, vendar je hkrati tudi edina, ki ta neizrazit prostor tudi ustrezno oživlja in izrablja." Vse tri prispele zamisli, Jovanovićeva, Möderndorferjeva in Bergerjeva, so si bile v tem tudi skupne, pojasnjuje Osterman, saj so vse tri gradile na izrabi celega parkirišča za prostor dogajanja, tako da postavitev v primeru drugačnega izbora v ničemer ne bi bila spremenjena. Postavitev pa je zelo pomembna, saj bistveno določa stroške počastitve in možnosti za neposredno spremljanje prireditve.

Po Ostermanovih besedah je Berger pri pripravi proslave dovolj zvesto sledil predlogu, ki ga je sprejel koordinacijski odbor. Zaradi omejenih financ pa ni bilo mogoče realizirati montaže bazena na trgu in je bilo plavanje predhodno posneto in projicirano na videosteno, zaradi nekaterih objektivnih razlogov (varnost) pa na trgu ni smel med prireditvijo pristati helikopter. Še posebno jasno se je pokazalo, dodaja Osterman, da zaradi finančnih omejitev ni mogoče poskrbeti za občinstvo, saj bi bila zanj edina ustrezna rešitev montažne tribune na obeh straneh prizorišča, vendar je bil predračun zanje 30 milijonov tolarjev. Sponzorja te zahtevne gradnje niso našli v nasprotju z letom 1996, ko je zahtevne gradnje v vrednosti okrog 20 milijonov sponzorirala družba SCT.

Glede kritik Bergerjeve prireditve Osterman še dodaja, da so bili do nje manj kritični televizijski gledalci, od katerih so jo nekateri tudi pohvalili. Očitno je bila proslava bolj delana za televizijsko občinstvo kot za tisto, povabljeno in zbrano na Trgu republike.

Denarja je bilo premalo

Te dni je bilo slišati tudi kritike, da je 80 milijonov preveč za takšno proslavo. Po izračunih, ki so jih pripravili v organizacijskem odboru, naj bi proslava stala 81,6 milijona tolarjev. Od tega je bila najdražja scenografija (scenska oprema), ki je stala nekaj več kot 18 milijonov tolarjev, videooprema je stala 9, osvetlitvena pa skoraj 7 milijonov tolarjev, ozvočenje je za malenkost preseglo 3 milijone tolarjev, dobrih 15 milijonov tolarjev naj bi šlo za drugo tehnično opremo, zapore, varnost, energetiko. Davkov in prispevkov se je nabralo za skoraj 12 milijonov, dober milijon in pol je cena najema prostorov Cankarjevega doma, avtorski honorarji so znašali 14,6 milijona tolarjev (od tega naj bi Matjaž Berger dobil za scenarij in režijo 1,3 milijona tolarjev bruto honorarja).

Jože Osterman pravi, da je koordinacijski odbor precej podcenil stroške, ki jih zahteva taka proslava, vendar ne zaradi nepoznavanja problema, temveč zaradi logike proračunskega načrtovanja. "V prvih zahtevkih, ki jih je septembra 2000 poslal finančnemu ministrstvu za oblikovanje državnega proračuna, je navedel številko 100 milijonov tolarjev, ki pa je bila zaradi indeksne logike delanja proračuna prezrta, po poznejših usklajevanjih pa le deloma upoštevana in načrtovana na 60 milijonov. Iluzijo, da bi bilo tudi za to vsoto mogoče izvesti ta projekt, demantira že dejstvo, da je lanska, precej manj zahtevna postavitev počastitve zahtevala približno 63 milijonov tolarjev, primerljiva počastitev pred petimi leti pa približno 68 milijonov tolarjev (ob dodatnem sponzoriranju 20 milijonov tolarjev). Vse to smo v odboru slutili, saj je bilo v osnutku državnega proračuna zapisano, da je za ta denar mogoče izpeljati kakovostno počastitev le v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (ki ji je ostro nasprotovala opozicija), vendar je bilo tudi zaradi interesov države v odboru sklenjeno, da gre počastitev na Trg republike. Vsekakor je bilo ravnanje z denarjem gospodarno. Naj poudarim, da so avtorski honorarji za ustvarjalce kar precej pod normativi, veljavnimi za honoriranje ustvarjalcev gledaliških predstav, ki so vsekakor primerljiva storitev."