RAZOČARANA MATI
Njegova mati Ika Plevnik po dveh letih in pol brezuspešnega iskanja svojega edinca ne skriva, kako zelo je razočarana nad našim pravnim sistemom, ki omejuje pristojnosti policije. Globoko je razočarana tudi nad delom policije. "Policija je strokovno usposobljena in tudi plačana, da bi našla mojega sina živega ali mrtvega. Prišla pa sem do spoznanja, da je moj sin tako kot druge pogrešane osebe za njih le številka več v dosjeju nerešenih primerov," pravi Ika Plevnik. "Sedmega aprila sta minili dve leti, odkar je Celjan Rok Jeraša mojega Jureta izpred šole odpeljal neznano kam. Ves ta čas budno spremljam vse in vsakogar, ki bi mi lahko kakor koli pomagal pri iskanju sina, mrtvega ali živega. Še tako majhen namig ali skromen stavek mi zbuja upanje, da bom lahko sina edinca spet objela ali, kar je bolj verjetno in tragično, dostojno pokopala."
Pred kratkim je bila zelo vesela, ko je izvedela, da je dr. Dušan Plut v Peruju videl in se pogovarjal s skrivnostnim fantom iz Slovenije, ki je bil zelo podoben Juretu. "V meni je tlel žarek upanja, da je bil Slovenec pod goro Machu Picchu zares moj sin. Samo matere, ki se jim je zgodilo nekaj tako tragičnega, lahko razumejo mojo neznosno bolečino, to grozljivo negotovost in upanje na nekaj, za kar nekje v podzavesti čutiš oziroma dobro veš, da je lažno in nedosegljivo. Celjska policija je menda informacijo dr. Pluta vzela zares in se kabinetsko lotila preverjanja," pravi Plevnikova in dodaja, da jo je izjemno prizadelo, ker je načelnik urada kriminalistične policije PU Celje Robert Mravljak v izjavi za eno od televizij izsledke njihovega dela predstavil na brezbrižen način. "S svojo izjavo je potrdil in priznal, da pogrešanih oseb, tudi če gre za sum hudega kaznivega dejanja, sploh ne iščejo, razen če starši kot žrtve na vso moč ne pritiskajo nanje. Kot vestna davkoplačevalka imam pravico pričakovati od policije določene rezultate, zato apeliram tudi na generalnega direktorja Marka Pogorevca, ki si tako prizadeva dvigniti slab policijski ugled, naj preveri korektnost in strokovnost dela celjskih kriminalistov v primeru mojega sina," pravi Ika Plevnik.
POLICIJA OPRAVLJA SVOJE DELO
Robert Mravljak, načelnik urada kriminalistične policije v Celju, na te očitke odgovarja tako: "Policijska uprava Celje ima 19 pogrešanih in 74 iskanih oseb. Kot načelnik tukajšnjega urada kriminalistične policije si ne morem privoščiti, da bi na vse te primere gledal čustveno. To ne bi bilo profesionalno, poleg tega ne bi prineslo uspeha. Želel bi povedati, da razumem sorodnike in njihovo stisko ter da je zelo dobrodošlo, da se zanimajo za preiskavo. Dopuščam, da so vsak dan v stiku s policijo, da imajo svoje zahteve, naj bodo objektivne ali ne. Ne zdi pa se mi prav, da to izrabljajo v javnosti."
Mravljak pravi, da si kriminalistična policija zaradi strokovnosti dela ne sme in ne more privoščiti, da bi svojci pogrešanih oseb s svojimi subjektivnimi pritiski vplivali na strokovnost dela in na preiskavo. To bi lahko, poudarja, povzročilo več škode kot koristi. V Juretovem primeru so, kot smo zapisali že uvodoma, odprte tri različice, kaj bi se mu lahko zgodilo. Policija še vedno dopušča možnost, da ga je nekdo umoril. "Nimamo pa trupla, zato ne moremo potrditi, ali je res šlo za kaznivo dejanje. Med preiskavami smo odkrili sumljive računalniške transakcije, ki nedvomno dokazujejo, da se je ukvarjal z ilegalnimi transakcijami. Zato obstajajo tudi razlogi za sum, da bi prav zaradi tega hotel zamenjati okolico in pridobiti novo identiteto. Tudi to še vedno raziskujemo, vendar ne morem povedati, na kakšen način. Lahko povem le to, da se še vedno preverjajo finančne transakcije po računalniku, da se zadeva preverja s pomočjo Interpola in v zadnjem obdobju tudi Evropola."
Tudi preiskava o tem, ali je dr. Dušan Plut v Peruju res videl Jureta, po Mravljakovih besedah še ni končana, čeprav se po doslej zbranih podatkih policija bolj nagiba k mnenju, da je vendarle šlo za nekega drugega fanta. Opravili so pogovore z ljudmi, ki so bili takrat v Peruju, in še vedno čakajo na odgovor Interpola ter vodje policijskega okoliša v Peruju.
Robert Mravljak zatrjuje, da so na PU Celje storili vse, da bi našli sledi za pogrešanim Juretom. "Starši in sorodniki pogrešanih oseb mnogokrat izvajajo pritisk bodisi prek svojih znancev v policiji bodisi prek javnosti. Poskušajo doseči, da bi preiskava potekala še hitreje, da bi bilo vanjo vključeno še večje število policistov. Vendar se včasih njihove zahteve tepejo s stroko. Denimo, da je bil fant, ki so ga videli v Peruju, zares Jure Plevnik Golob. Če je bil, potem je bil tam prostovoljno in lahko z veliko gotovostjo trdimo, da ga tam ni več in da se je znova umaknil drugam. Izjave, ki prehitro pricurljajo v javnost, naredijo več škode kot koristi, povzročijo preplah, človeka prisilijo, da spet zamenja kraj, identiteto. Zato pravim, da stroka ne sme dovoliti, da bi svojci pogrešanih oseb s svojimi subjektivnimi pritiski vplivali nanjo," pravi odločno Robert Mravljak. Dodaja še: "Morda se bo slišalo zelo grobo, vendar je res, da bi staršem pogosto morali reči, naj se umaknejo in da bodo takoj obveščeni, ko bomo odkrili kaj novega. Mi smo storili napako, ker smo Juretovo mamo poskušali pomiriti in smo ji zato sproti razlagali naše postopke. Skoraj bi se nam zgodilo, da bi kar sama začela voditi preiskave. To je seveda nedopustno. Mi še vedno raziskujemo, kaj se je zgodilo Juretu. Ko bomo ugotovili kaj novega, bomo zagotovo o tem takoj obvestili tudi njegovo mamo."