Insekticid klotianidin se v obliki pripravka poncho uporablja za zaščito semen koruze pred nadležnim koruznim hroščem. Kako naj bi se znašel tudi na oljni ogrščici, pa pristojni še ugotavljajo. Po besedah glavnega kmetijskega inšpektorja Matjaža Kočarja sta možnosti za prenos dve: z že obdelanim semenom, saj s tem insekticidom razkužijo tudi semena oljne ogrščice, ali z mehanskim onesnaženjem oljne ogrščice prek semena koruze s sosednje njive. Mogoče je tudi, da je proizvajalec pripravka poncho uporabil nepravilne koncentracije insekticida pri nanašanju na seme, zato so inšpektorji vzeli pod drobnogled tudi eno od semenarskih hiš, ki se v Sloveniji ukvarja z distribucijo oziroma dodelavo posameznih semen.

Da bi preprečili nadaljnje pomore čebel in dokončno potrdili morebitno povezavo med njihovimi zastrupitvami in setvijo z insekticidom razkuženega semena, bo kmetijski minister Iztok Jarc iz previdnostnih razlogov odredil začasno prepoved prodaje in prometa nekaj fitofarmacevtskih pripravkov za zatiranje koruznega hrošča. To so poncho FS 600 rdeč (vsebuje aktivno snov klotianidin), cruiser 350 FS in cruiser 70 WS (vsebujeta tiametoksam) ter gaucho FS 350 in gaucho WS 70 (vsebujeta imidakloprid). Poleg tega se bo ministrstvo posulo s pepelom in v pravilnik o izobraževanju uporabnikov FFS ponovno zapisalo zahtevo po obnavljanju znanja vsakih pet let, kar je lani odpravilo.

Prepoved uporabe pripravkov za zatiranje koruznega hrošča pa bi utegnila prizadeti pridelovalce koruze za krmo živali. Branko Virag, vodja sektorja poljedelstva v murskosoboški Panviti, ocenjuje, da je v Sloveniji semen koruze, ki vsebujejo gaucho ali poncho, manj kot deset odstotkov in da jih je treba posebej naročiti. Uporabljajo pa jih le tisti, ki ne morejo zagotoviti kolobarja - pridelave koruze na isti površini vsako tretje in ne vsako leto. "Če spoštujemo dobro kmetijsko prakso oziroma kolobar, teh pripravkov v Sloveniji ne potrebujemo, saj ne bo težav s koruznim hroščem in tudi čebele nam ne bodo umirale," na to dilemo odgovarja dr. Anton Tajnšek, profesor za poljedelstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti. In dodaja, da pri pomorih čebel premalo mislimo na človeka. "Če že čebele poginjajo, le kakšen je med, ki ga nabirajo, in kaj vse pride v nas?" se sprašuje Tajnšek.