"V agenciji Luna nama s kolegico v dveh mesecih niso našli niti enega enoinpolsobnega stanovanja, čeprav sva jima plačali provizijo za iskanje. Nič bolje ni bilo v Metroju - stanovanja, ki sva si jih ogledali, niso bila nikoli takšna kot v opisu. Ko sem stanovala v Murglah, so lastniki pogosto hodili v stanovanje, opazila sem, da so ob koncih tedna celo uporabljali kopalnico," je pripovedovala študentka Katja s Ptuja. Zdaj s kolegico plačujeta 400 evrov za dvosobno stanovanje na Viču. Direktor agencije Up nepremičnine Zoran Stojmenović pravi, da se cene najema stanovanj začnejo pri 55 tisočakih, odvisno od njegove velikosti in lokacije. K temu je seveda treba prišteti stroške bivanja, običajno pa tudi varščino ali predplačilo, ki ga zahtevajo mnogi lastniki. Svoj kos pogače si seveda odrežejo tudi posredniki. Študentje se, pravi Stojmenović, v glavnem odločajo za skupinski najem. Precej staršev iz Štajerske in Primorske pa za svoje otroke kupi garsonjero. "Naval na stanovanja je največji avgusta in septembra; ugodnejše cene pa niso časovno pogojene, ampak so odvisne le od srečnega naključja. Povpraševanje je septembra res večje, toda tudi izbira je takrat večja. V naši agenciji ne ponujamo `lukenj`, oddajamo le človeka vredna bivališča. Če stranke ne zahtevajo stanovanja v točno določeni ulici, jim ga lahko najdemo že v dnevu ali dveh," je zatrdil Stojmenović. Ogledi in evidence so v agenciji za promet z nepremičninami Visa brezplačni, za posredovanje pa zaračunajo provizijo v višini polmesečne ali mesečne najemnine. Direktor agencije Ivan Vincencij Šebenik pravi, da študenti, v spremstvu staršev, k njim prihajajo z zelo optimističnimi pogledi glede lokacij, višine najemnine in drugih pogojev za najem. "Povprašujejo predvsem po garsonjerah in enosobnih stanovanjih, za katera se najemnina giblje od 45 do 60 tisočakov. Ker je to, poleg vseh drugih stroškov, velika obremenitev žepov staršev, se študentje v večini primerov odločajo za skupinski najem," je pojasnil. Skupinski najem hiš (cene s spletnih strani agencije ABC nepremičnine se za hiše gibljejo od 500 do 800.000 na mesec) pa je redkejši. Razlog je v tem, pravi Šebenik, da je večina teh hiš na obrobju, tako da študentje do fakultete potrebujejo osebni prevoz.

Le srečni izbranci

Za novince bo v tem šolskem letu v Ljubljani na voljo le 1850 ležišč v študentskih domovih, na razpisu pa so ponudili subvencije za 900 študentskih postelj pri zasebnikih. Po besedah Darinke Kabelka , predsednice komisije za sprejem v Študentskih domovih v Ljubljani, so dobili 5009 prošenj brucev: 1263 se jih je prijavilo za bivanje pri zasebnikih, 3548 za sobo v študentskem domu, 90 za bivanje v dijaških domovih, 88 pa za zasebne študentske domove. Srečni izbranci bodo za sobo v študentskem domu odšteli od sedem tisoč do 18.000 tolarjev na mesec, preostali pa si bodo morali poiskati prebivališče po bolj zasoljenih cenah.

V tujini postelje za vse

"Cene najemnin v Ljubljani so oderuške. Ne poznam načina, kako jih omejiti. Zagotovo se položaj ne bo izboljšal, dokler ne bodo zgrajeni novi študentski domovi s 5000 posteljami. Kratkoročno bi lahko podeljevali koncesije za zasebne študentske domove, širitve javnih domov namreč upočasnjuje birokracija," je povedal Darko Krajnc , sekretar za socialo in zdravstvo pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Študentje se na njihovo študentsko svetovalnico pogosto obračajo. "Najhuje je to, da se tisti, ki so zbrali veliko število točk, kljub temu ne morejo vseliti v dom, naslednje leto pa v študentskih domovih tega ne upoštevajo, ampak morajo ponovno vložiti prošnjo," meni Krajnc. V tujini, je razložil, je dostop do postelje v študentskem domu generalen; to pomeni, da ni socialno pogojenih omejitev kot pri nas.