Letos bo ta številka še višja. Po izračunih Janka Štoka, direktorja področja za finance in računovodstvo na ZZZS, bo imela tretja največja blagajna v državi, ki razpolaga z dvema milijardama evrov na leto, 42 milijonov evrov plusa. Približno 17 milijonov evrov je namenjenih za odpravo nesorazmerij plač v javnem sektorju, ostalo pa bo še 24,3 milijona evrov razpoložljivih sredstev. Mag. dr. Martin Toth je ob tem opozoril, da imajo zdravstvene blagajne po svetu za primere izrednih razmer denarno rezervo za 14-dnevno poslovanje. Pri nas zakon te rezerve ne predvideva, bi pa zanjo potrebovali 83 milijonov evrov.

Razveseljive so vesti o širjenju pravic iz obveznega zavarovanja. Ženske med 18. in 43. letom imajo poslej pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo za prvega otroka v 6 ciklusih (doslej v 4). Takšne pravice do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo na račun javnih sredstev po Tothovih besedah nimajo v nobeni drugi evropski državi. Za poseg morajo vsaj participirati, če ga ne tudi plačati. Kakovost življenja se bo dvignila tudi odraslim osebam, ki potrebujejo zdravljenje s tekočim kisikom. Doslej so se na domu lahko zdravili samo otroci do 15. leta, s sklepom upravnega odbora pa bodo to omogočili tudi odraslim (predvidoma 170 osebam na leto). Vsem zavarovancem pa bo v pomoč podaljšanje veljavnosti evropske kartice zdravstvenega zavarovanja z dosedanjih 3 mesecev na eno leto. Generalni direktor Samo Fakin je ponosno povedal, da sta se z ministrico za zdravje dogovorila, da bodo z načrtovanimi sredstvi za leto 2008 bistveno skrajšali čakalno dobo za magnetnoresonančno preiskavo. "V Novem mestu, Murski Soboti in na Jesenicah bodo dobili po 1250 dodatnih preiskav. Ob tem pa bomo določili tudi strokovne standarde za to preiskavo, ki jih zdaj nimamo," je pojasnil Fakin, ki pa ni vedel, za koliko bodo čakalne dobe zaradi tega krajše.

Upravni odbor ZZZS se je odzval tudi na aktualne dogodke na področju zdravstva, kot so Onkološki inštitut (Fakin: "Pomagal sem že pri sanaciji štirih bolnišnic."), želja po odcepitvi revmatološkega oddelka od UKC Ljubljana in odločitev vrhovnega sodišča v zvezi s prvo zdravstveno asistenco. "V obeh primerih gre za nekakšen poskus privatizacije in nejasno razmejitev med javnim in zasebnim delovanjem ter dejavnostjo. K temu lahko prištejemo še zavarovalnico Adriatic, ki ponuja za dodaten denar preskakovanje čakalne vrste. To je lahko moteče pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja," je poudaril Toth, ki sicer meni, da so možne vse organizacijske oblike, če je znana meja med javnim in zasebnim. Odločitve v zadnjem času po njegovem mnenju kažejo na netransparentnost, meglo, ki lahko vodi v škodo javnega zavarovanja in zavarovanih oseb. Ministrici za zdravje bo ZZZS zato predlagal, da se pravno povsem jasno uredi, kaj je javna in kaj zasebna zdravstvena služba.