Glas za novelo pomeni, da 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav (ZT), ki je sedaj začasno spravljen v Kapitalski družbi (Kad), preide v last Kada, s čimer ne bi bil več le skrbnik teh sredstev, ampak bi lahko z njimi prosto razpolagal. Novi zakon v nasprotju s sedanjim tudi ne zavezuje več vlade, da pripravi kriterije za razdelitev sredstev med fizične upravičence.
Med glavnimi argumenti zagovornikov novele, torej vlade in vladnih strank, je, da bo s sprejemom novele po 17 letih končno razrešeno lastništvo ZT ter da bo Kad z dohodki iz deleža še naprej in trajno skrbel za polnjenje pokojninske blagajne (ZPIZ) ter s tem za pravice 750.000 nekdanjih imetnikov Triglavovih polic. Vlada odločno zanika, da bi imela namen prodati ZT, pa tudi sicer naj bi se morebitna kupnina stekla v ZPIZ. Neposredna dodelitev fizičnim upravičencem pa bi po mnenju zagovornikov (pa tudi nekaterih nasprotnikov) zahtevala preveč stroškov in zamudnih postopkov. Med glavnimi argumenti nasprotnikov novele, torej predvsem državnega sveta in opozicijskih strank, pa je bojazen, da novela omogoča hitro in nepregledno prodajo ZT tujemu lastniku. Kljub vladnemu zanikanju namer o prodaji si nasprotniki drugače ne znajo razložiti dejstva, da je iz novele izpadla že dogovorjena določba, ki je Kadu prepovedovala prodajo ZT. S tako prodajo bi izgubili dolgoročna kakovostna sredstva za ZPIZ, pravijo. Zaradi nekaterih slabih izkušenj pri Kadovih prodajah premoženja se bojijo, da tudi morebiten pritok kupnine v ZPIZ ne bi bil optimalen. Nasprotniki novele kot ustreznejšo rešitev največkrat predlagajo zlasti neposreden prenos sredstev na ZPIZ, menda pa ne bi nasprotovali niti noveli, ki bi sredstva prenesla na Kad z ustrezno varovalko pred prodajo. Med še vedno možnimi rešitvami nekateri ne izključujejo tudi možnosti neposredne razdelitve sredstev med upravičence, bodisi v obliki delnic, obveznic, zavarovalnih polic ali kako drugače.
