V Gospodarskem interesnem združenju odkupovalcev in izvoznikov gob ne mislijo tako. "Mi pravilnik spoštujemo in si gob ne upamo odkupovati," pravi njihov predstavnik Igor Kapun . Toda to še ne pomeni, da trgovanje ne cveti, kot je cvetelo prej. Kapun dodaja, da je 33 podjetij, kolikor jih je registriranih za to dejavnost, večino odkupljenih gob lani izvozilo (v glavnem v Italijo, Francijo, Avstrijo...), kar je za Slovenijo svež denar, saj je vsak izvoz evidentiran in državi plačujejo ustrezne dajatve.
Za vsako prodano gobo je treba izstaviti račun
Pa poglejmo, kaj pravi pravilnik o osebnem dopolnilnem delu, h kateremu spada tudi nabiranje gozdnih sadežev (mednje uvrščajo tudi gobe). Osebna dopolnilna dela so tista, ki jih za plačilo opravlja posameznik, vpisan v seznam zavezancev. Prihodki od te dejavnosti ne smejo presegati letnega zneska minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki je lani znašala okoli milijon tolarjev. Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora to delo priglasiti na upravni enoti, na območju katere ima stalno ali začasno bivališče. To pa seveda še ni vse: kdor opravlja osebno dopolnilno delo, mora davčnemu uradniku vsake tri mesece dostaviti podatke o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, ki je obdavčeno s 25-odstotno davčno stopnjo. Osnova za davek je vsak posamezni bruto prejemek, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, in zmanjšan za normirne stroške v višini desetih odstotkov. Kdor se ukvarja z osebno dopolnilno dejavnostjo, mora za vsak prodani izdelek ali proizvod kupcu izstaviti račun s podobno vsebino, kot velja za trgovce (vsebovati mora zaporedno številko vpisa, EMŠO in davčno številko prodajalca...), in ga hraniti deset let. Do tod je vse lepo in prav, toda dvom o smiselnosti takšnega početja so pojavi ob dejstvu, da so pretežni nabiralci gob Romi, šolarji in upokojenci.Ko so gobe, med Romi ni kriminala
V podjetjih, registriranih za odkup in izvoz gob, trdijo, da bodo učinki omenjenega pravilnika zgolj negativni. Po njihovem bo zaradi njega ostalo brez službe okrog 100 delavcev, ki jih zaposlujejo, šolarji bodo ob dodaten zaslužek za nakup knjig, upokojenci ob priboljšek k borni pokojnini, gobe pa bodo gnile v gozdovih. V združenju odkupovalcev gob menijo, da država sicer ima pravico pobrati davek, vendar bi morala po njihovem to storiti z obdavčitvijo gob in ne tistih, ki jih nabirajo. Romi, v prvi vrsti specialisti za nabiranje štorovk, so omenjeni pravilnik takole ocenili: "Le takrat, ko je gobarska sezona, med Romi ni kriminala, ker vsi nabiramo gobe. Zakaj nam zdaj država jemlje še to?"Igor Kapun poudarja, da se Romi nočejo registrirati kot nabiralci gob, saj bi v tem primeru izgubili socialno podporo, ki jo dobivajo od države, upokojenci pa zato ne, ker bi morali zaradi dohodka od prodaje gob oddati napoved za odmero dohodnine, zanje pa je preveliko breme tudi izdajanje računov za vsako prodano gobo.
Podjetja, registrirana za odkup in izvoz gob, so v letu 2000 izvozila 345 ton štorovk in 137 ton jurčkov, letos pa, kot kaže, izvoza ne bo. "Letos je ogromno lisičk, a si jih ne upamo odkupovati, ker ljudje niso registrirani za nabiranje gob in nadaljnjo prodajo. Toda na tržnici in ob glavnih cestah jih prodajajo, enako tudi gostincem," opozarja Kapun."Peki" cedejk bi radi registrirali svojo dejavnost
Na upravni enoti Novo mesto so doslej izdali 12 potrdil o registraciji, v glavnem za nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, na Koroškem in v Prekmurju, ki sta prav tako gobarski območji, pa še nobenega. Ponekod ljudje sicer na veliko povprašujejo po tem, da bi se registrirali, toda ko izračunajo, da bi za gobe iztržili nekaj deset tisočakov, da bi morali plačati takso za priglasitev osebnega dopolnilnega dela in da bi imeli stroške in delo še z izdajanjem računov ter pisanjem dohodninske napovedi, si premislijo in jih ni več nazaj. V Novem mestu so se kot nabiralci gob in zelišč registrirali štirje Romi in starejši ljudje, saj slednjim ni do tega, da bi stali ob cesti in prodajali gobe, zato so jih pač prisiljeni odnesti na odkupna mesta, za kar pa potrebujejo registracijo. Na večini upravnih enot, ki smo jih poklicali, sicer podpirajo pravilnik o osebnem dopolnilnem delu, saj se ta denimo nanaša tudi na izdelovanje različnih ročnih izdelkov, tradicionalnih orodij, galanterijskih predmetov itn., se pa sprašujejo, ali je smiseln tudi za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev. Branko Omerzu , državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pristojen za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, meni, da je bilo treba narediti red pri tistih, ki vsak dan naberejo po dva kilograma gob in to počnejo ves mesec oziroma vso sezono. Pravi, da morajo biti tudi branjevke na tržnici praviloma registrirane in imajo omejitev, koliko svojega pridelka lahko prodajo, za več pa bi morale izstaviti račun. Tako naj bi bilo (načeloma, kot je poudaril Branko Omerzu) tudi z nabiralci gob. Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu je, kot pojasnjuje, nastal zato, da bi pomagali tistim, ki se občasno ukvarjajo z določenimi deli in bi lahko legalno prodali svoje izdelke. Tako lahko v skladu s tem pravilnikom zdaj tudi gostinci povsem legalno kupujejo gobe, ker jim mora prodajalec zanje izstaviti račun, gostinec pa to evidentira kot strošek, česar prej ni mogel storiti, ker ni imel računa.Konec leta bodo na ministrstvu za delo naredili analizo, koliko ljudi je vpisanih v register izvajalcev osebnega dopolnilnega dela in za katera področja, potem pa se bodo odločili, kako naprej. Zanimivo je, da so se želeli v ta register vpisati tudi posamezniki, ki bi radi uradno "pekli" CD-je, torej presnemavali glasbo na kompaktne plošče. Omerzu še dodaja, da bi moral račun kupcu praviloma izstaviti tudi fantek, ki gobe prodaja ob cesti, a dodaja, "da takšnega ne bo nihče ne vem kako preganjal".
