Takrat sami postanemo blagovna znamka.
Verjeti v blagovno znamko, verjeti vase
Romana Dernovšek, direktorica poslovnostrateškega oddelka v agenciji Luna TBWA, kjer so letos prejeli več nagrad za komunikacijsko učinkovi Effie, meni, da moramo "vsak projekt, ki ga predstavljamo, izjemno dobro poznati in vanj verjeti. Ker smo v primeru iskanja nove zaposlitve projekt kar mi sami, je pomembno, da vemo, kdo smo, in da zaupamo vase. Zveni enostavno, pa ni. Zelo prav je tudi, da se na osebno predstavitev dobro pripravimo, saj, kot pravi eden mojih naročnikov, nikoli ne dobiš druge priložnosti za prvi vtis."
Tatjana Zidar Gale, predavateljica retorike in poslovnega komuniciranja, k temu dodaja, da moramo pred vsako predstavitvijo vedeti, kdo nas bo poslušal, koliko časa bomo govorili, ali bomo za svojo predstavitev potrebovali kakšen pripomoček, predvsem pa moramo poznati cilj predstavitve. "Če je naš cilj poslušalce prepričati, je treba vedeti, o čem jih želimo prepričati. Kadar pa želimo pripraviti informativno predstavitev, je treba vedeti, kakšna dejstva in sklepe bomo oblikovali, kaj je za ljudi potrebno - kaj je dobro, da slišijo, spoznajo, osvojijo."
Motiti se je sicer res človeško, a dejstvo ostaja, da je napaka lahko odločilna za uspeh. Po besedah Romane Dernovšek nas v težave lahko najhitreje spravi skušnjava po pretiranih obljubah. "V želji po zmagi (ali pa zgolj po službi, ki jo potrebujemo in si je želimo) so ljudje dostikrat pripravljeni obljubiti vsemogoče. Mislim, da je vsaka pretirana obljuba kratkovidna in te lahko na dolgi rok najdražje stane." Najpogostejše napake pri predstavitvah po besedah Tatjane Zidar Gale nastanejo, ko je zgradba predstavitve neučinkovita, ko "poslušalcev ne znamo pritegniti (ali pa jih premalo pritegnemo), motivirati, neuspeh pa je tudi, če je naš nebesedni nastop precej mlahav, neizrazit, nesuveren".
Ko nas zgrabi panika
Med predstavitvami se pogosto srečujemo z zadregami, ki so običajno posledica živčnosti ali pretirane vneme. "Morda nas sredi predstavitve zgrabi panika. Dobro je, da gremo takrat v tako imenovano javno osamo. Osredotočimo se samo nase: prisluhnemo bitju srca, pozorni smo na svoje kretnje. Prav tako je dobro, da v takih trenutkih govorimo nekoliko počasneje. Tako imamo dovolj časa, da lahko globoko vdihnemo in počasi ob izdihu nadaljujemo z govorjenjem. Govorce dostikrat skrbi, da bodo kaj pozabili. Lahko se pomirijo. Poslušalci ne vedo, kaj konkretno hoče govorec povedati. Če jih bo to zanimalo, lahko govorca po predstavitvi o tem povprašajo. Priporočljivo pa je, da se govorec zaveda pravila: na vprašanja naj odgovarja po predstavitvi in ne mednjo," še svetuje Tatjana Zidar Gale. Če vam torej kaj pomeni, katere blagovne znamke izbirate zase v trgovinah, naredite tako, da bo tudi drugim mar, da bodo za blagovno znamko svojega podjetja izbrali vas.
