V treh domovih za starejše (domu upokojencev Ljubljana Šiška, na Fužinah in na Ptuju) bodo v kratkem začeli s posebno vadbo za starejše, ki bo namenjena predvsem krepitvi mišične mase. Vadba bo potekala v okviru leto in pol trajajočega projekta Tudi starejši vadimo, pri katerem sodelujejo Fakulteta za šport, Fakulteta za socialno delo, Visoka šola za zdravstvo, podjetje Visport in pokroviteljica družba Lek.
Staranje že samo po sebi pomeni zmanjševanje funkcionalnih sposobnosti telesa. To se kaže v zmanjševanju mišične moči, eksplozivnosti, aerobne sposobnosti, gostote kosti, kar vse vpliva na poslabšanje gibljivosti in ravnotežja starejšega človeka. Teden dni ležanja v postelji lahko mišično moč starejšega človeka zmanjša celo za petino, gostoto hrbteničnih kosti pa za en odstotek. Telesni vadbi so v domovih za ostarele posvečali veliko pozornosti že doslej; v vseh domovih imajo tudi fizioterapevtsko službo, ki vodi vadbo, vendar bi se dalo doseči več.
KORISTIJO VELIKE OBREMENITVE
"Nove raziskave kažejo, da so velike obremenitve tiste, ki lahko vplivajo na krepitev mišične mase, in da je mišična masa tista, ki lahko najbolj ugodno vpliva na kakovost življenja v starosti," je povedal vodja projekta prof. dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport.
Obstoječa vadba teh elementov ne vsebuje, saj je bolj družabnega značaja. Tako bodo poslej v vadbo starostnikov v omenjenih treh domovih vključili tudi vadbo za mišično moč, gibljivost in ravnotežje.
Mišice niso samo generatorji sile, pojasnjuje Strojnik, pač pa sodelujejo tudi pri drugih telesnih funkcijah. Mišična masa uravnava telesno toploto, je rezervoar za vodo in nadzira elektrolitsko ravnotežje ter uravnava glukozo. Pomembna je tudi gibljivost telesa. Sedeči način življenja namreč skrajšuje mišice, še zlasti tiste, ki so povezane s hrbtenico. Z vajami za ravnotežje lahko prispevamo k preprečevanju padcev, ki so v starosti zelo pogosti in lahko v povezavi z osteoporozo tudi ogrožajo življenje. Za ravnotežje je zelo pomembna eksplozivnost mišice, da se sile hitro razvijejo. Vse te vaje zato vplivajo na večjo mobilnost starostnika, kar mu pomaga pri vsakodnevnih opravilih in ohranjanju socialne mreže, s tem pa ohranja kakovost življenja tudi v pozna leta.
PREPOZNO STE PRIŠLI!
V projektu so se z vadbo osredotočili predvsem na starostnike z gibalnimi omejitvami, kot so ljudje po kapi, z demenco, s težavami s kolki in hrbtenico in drugi. Ocenjujejo, da lahko z vadbo prav tem ljudem najbolj izboljšajo mobilnost. Nekatere ocene kažejo, da lahko vadba starostnike pomladi tudi za 20 let. V prvi fazi projekta so sodelujoče starostnike - teh bo 107, v povprečju so stari 80,5 leta - najprej testirali, da so izmerili njihovo motoriko, in jih izprašali o počutju. Njihove motorične sposobnosti so bile zelo različne. "Enourno testiranje z maksimalnimi obremenitvami so zelo dobro prenesli in so nas vse presenetili. Samo eno pripombo so imeli: da smo prepozno prišli!" je povedal Strojnik.
V kratkem bodo starostniki začeli tudi vaditi. Vadba bo videti kot fitnes: najprej se bodo ogreli s tekom na mestu, hojo po prstih, obojestranskim kroženjem rok in drugimi vajami, potem bo sledilo delo na napravah: v osnovi gre za "napihovanje" mišic z 12 do 15 ponovitvami vaj s postopnim povečevanjem napora do maksimalne obremenitve. Vse to bo vodilo do povečanja mišične mase. Razdelili jih bodo v tri skupine: prva bo vadila leto in pol, druga bo vadila šest mesecev, potem bo šest mesecev brez vadbe, nato bo šest mesecev spet vadila, tretja skupina starostnikov pa bo ohranila svoj sedanji življenjski slog brez vadbe. Vsakih šest mesecev bodo opravili meritve in med skupinami primerjali rezultate, je pojasnil Igor Žerjal iz podjetja Visport.
Vadbo bodo skušali oblikovati tudi čim bolj privlačno. Tako so ponekod v svetu na primer starostnike povabili, naj gnetejo testo: s tem razgibavajo od artritisa razbolele sklepe rok, po drugi strani pa pečene izdelke tudi prodajajo. Zaradi gnetenja artritis sicer ne izgine, izboljša pa se funkcija sklepov in ljudje lažje prenašajo vnetne zaplete.