Občina dala soglasja
Osnovno vprašanje je torej, ali je bil optični kabel položen po predpisih, torej dovolj globoko. V Telekomu Slovenije trdijo, da je bil. Kot nam je povedal Boris Ziherl iz službe za odnose z javnostmi, je ta povezava nacionalnega pomena, zato so pri izdaji uporabnega in tehničnega dovoljenja poleg Telekomovih navzoči tudi državni organi. "Kabel je bil položen v cevi 80 centimetrov pod zemljo, kar dokazujemo s fotografijami, posnetimi na kraju dogodka. Tudi trak je bil po predpisih položen 40 centimetrov nad cevjo. Izvajalec del na zemljišču je dela opravljal brez soglasja Telekoma in brez vednosti njegove vzdrževalne službe, čeprav je v letih 1993 in 1994 dal dovoljenje za položitev kabla čez svoje zemljišče in je takrat tudi podpisal, da bo o vseh delih obvestil Telekom. Postopek je tak, da lastnik zaprosi za soglasje, mi pa pošljemo nadzornega inženirja, da ob označeni trasi kabla nadzira dela. Sicer pa je moral tako ali tako imeti gradbeno dovoljenje, pri čemer pa upravni organ prosilcu izda spisek, koga mora prositi za soglasje."
Občina je Štepcu izdala potrebna soglasja za nadomestno gradnjo, tako pravi sam, dejstvo pa je, da za soglasje Telekoma, kot bi moral, ni zaprosil. S tem, ko je lastnik gradbenega stroja, ki je kabel pretrgal, izročil kupon zavarovalne police patrulji policijske postaje Trebnje, ki si je ogledala kraj dogodka, je, kot trdijo v Telekomu Slovenije, priznal krivdo. Telekomu škodo načeloma poravna zavarovalnica, pri čemer se njegovo zanimanje za finančno plat dogodka konča. Tu pa se (lahko) začne nova zgodba za Leopolda Štepca in njegovega sorodnika z rovokopačem, ki ju bo zavarovalnica posledično morda stisnila ob zid. Ocenjena neposredna škoda zaradi prekinitve kabla (zamenjava na dolžini 300 metrov med dvema spojkama in fizično delo) namreč znaša od 2 do 2,5 milijona tolarjev. Posredne škode, ki jo je praktično nemogoče izterjati, pa je za več kot 100 milijonov tolarjev. V Mobitelu, denimo, so ocenili, da so imeli toliko izpada prihodka zaradi neopravljenih pogovorov svojih uporabnikov, še večja pa je bila moralna škoda zaradi njihove nejevolje.Inšpektorat bo ukrepal, če...
"Predpisi določajo, da v bližini telekomunikacijskih objektov ni dovoljeno graditi ali postavljati objektov brez soglasja Telekoma," pravi Peter Mraz , inšpektor za telekomunikacije v ministrstvu za informacijsko družbo. "Kabel mora biti na pohodnih površinah zaščiten s cevjo in položen v globino 80 centimetrov, na obdelovalnih površinah pa mora biti 120 centimetrov pod zemljo. Nad kablom mora biti informacijski trak. V konkretnem primeru sem dobil ustno informacijo, pisnega poročila še ne, da je na trasi optičnega kabla lastnik zemljišča kopal, da bi zgradil gospodarski objekt. V pristojnosti Telekoma je, da sam ukrepa in napako odpravi, povzročitelja pa prijavi sodniku za prekrške. V primeru spora, ali je bil kabel tehnično ustrezno speljan ali ne, pa bo zadevo preiskal naš inšpektorat." Ne glede na to, ali je bil kabel položen pravilno ali ne, pa bi lastnik moral pridobiti Telekomovo soglasje, je odločen Mraz.
Inšpektorat bo ukrepal, če se bo krivec za prekinitev, ki si zdaj ne upa niti orati na polju, pritožil v postopku pred sodnikom za prekrške. Takrat bo inšpekcija za posege v prostor ugotavljala, ali je imel lastnik ustrezna dovoljenja ali ne, telekomunikacijska inšpekcija pa to, ali je bil kabel v trenutku, ko je bil pretrgan, v predpisani globini. Globina se namreč lahko spreminja glede na to, ali lastniki na zemljišče navozijo zemljo ali pa jo odvzamejo, pa tudi z leti se relief spreminja. Sicer pa je bil nesrečni kabel speljan v plastični cevi, kot velevajo predpisi za pohodne površine, na obdelovalnih površinah pa to ni nujno. Kljub temu, da so lastniki seznanjeni s tem, kje potekajo kabli po njihovih zemljiščih, pa bi glede na več takšnih dogodkov traso vsaj glavnega optičnega kabla kazalo označiti s podobnimi oznakami, kot jih ima magistralni plinovod. Druge, lokalne telekomunikacijske kable bi bržkone že zaradi obsežnosti težko označili, sploh pa, ker nekateri trdijo, da je prav za Telekomovo omrežje med vso infrastrukturo najmanj znano, kje poteka.
