Sociolog in politični analitik Vlado Miheljak , rektor ljubljanske univerze in ekonomist Jože Mencinger , član skupine Neutro Blaž Babič in tudi voditelj foruma Tonči Kuzmanič so v svojih pogledih izražali pomisleke do vključevanja v Nato, drugo stran pa je "branil" državni sekretar na ministrstvu za obrambo Milan Jazbec .

Vlado Miheljak je dejal, da je Nato "kolesje, instrumentalizirano za ameriško politiko," kar po njegovem med drugim dokazuje dejstvo, da je predsednik ZDA George Bush ob napadih na Afganistan o tem obvestil nekatere zaveznice, ne pa generalnega sekretarja Nata Georgea Robertsona. Miheljak se je vprašal, ali bi se druge zaveznice odzvale enako, če bi Kurdi napadli poslopja v Turčiji in bi ta zahtevala skupno akcijo. Po Miheljaku Nato ne more nič dati, ker nima nič ponuditi, saj je "kot socialistični mastodont, kakršni so bili TAM ali Litostroj," ki so bili produkt nekega časa.

Vojaki kot zaboji jabolk

Jože Mencinger se je o Natu spraševal z ekonomskega stališča: Nato je dobrina, ki jo Slovenija hoče. Ali jo potrebuje? Ali jo potrebuje zaradi prestiža? Po Mencingerjevem mnenju ne, saj je nimajo niti Švica, Švedska, Avstrija... Moti ga, pravi, ker doslej še nihče ni povedal, koliko bo Nato stal. Dejal je tudi, da bo Slovenija morda laže prodajala svoje izdelke, če bo članica Nata, a za to ni dokazov. Milan Jazbec po drugi strani meni, da Nato zagotavlja kolektivno varnost. Dejal je, da se po terorističnih napadih na ZDA vsi bolj zavedajo pomena varnosti, ki je bila prej morda samoumevna. Svet se povezuje, je dejal, in "časi, ko so si države privoščile, da... so same, so minili." Navedel je trditev iz avstrijskih političnih krogov, da "se v Natu sprejemajo glavne odločitve o Evropi" in da je Dunaju žal, ker ni član. Zavrnil je pomisleke, da bi Nato v Sloveniji namestil svoje sile (razen slovenskih) ali da bi morala Slovenija zaradi članstva v drag nakup letal.

Blaž Babič je EU in Nato označil za "verska sistema". Vprašal se je, ali se je Slovenija pred desetimi leti res odločila za pot v EU in Nato, "kot to razlagajo politiki". Po njegovem danes največje bitke niso vojaške, pač pa socialne, ekonomske, "kar čutimo tudi ob tujih nakupih (slovenskih) bank". Vladi pa je očital, da je stroške za Nato zameglila tako, da jih je porazdelila na enajst ministrstev, pri čemer sta se z Jazbecem zapletla v verižno obtoževanje o demagogiji.

Tonči Kuzmanič je dejal, da je zanimivo, kako je priljubljena krilatica iz osemdesetih "kultura miru in nenasilja" danes po njegovem postala anahronizem: "Govorimo o tem, koliko vojakov bomo poslali tja in tja... kot bi govorili o zabojih jabolk."

Aktivno je sodelovalo tudi občinstvo, zlasti profesor s Fakultete za družbene vede Anton Bebler in člani skupine Neutro. Bebler je okrcal "neenakomerno sestavo" omizja in dejstvo, da je tudi Kuzmanič kot voditelj izražal svoja mnenja. Miheljak se je težko zadržal ob Beblerjevih očitkih, da "ni prebral niti enega dokumenta" Nata. Bebler je dejal, da Nata Sloveniji nihče ne vsiljuje in da je težko dobiti večjo legitimnost za včlanjevanje kot to, da ga podpirajo vse stranke v parlamentu (razen ene).

Iz občinstva je prišel podatek, da sta dve od treh novih članic v dveh letih za Nato namenili po 450 milijonov dolarjev. Jazbec je ustrelil nazaj z besedami, da Slovenija za obrambni proračun daje trikrat manj, kot je dajala leta 1989 za JLA. Babič je ob tem navedel podatke, da se odstotek proračuna za obrambo vztrajno veča.

Slovenska vojska in nogomet

V razpravi so se pogovarjali še o potrebi po referendumu o vključitvi in javnemu mnenju. Kuzmanič je dejal, da naj bo na njem vprašanje "ali ste za Nato ali nevtralnost", ne samo "ali ste za Nato ali ne". Babič se zavzema za referendum, ki bi zahteval dvetretjinsko podporo, kar bi članstvu dalo večjo legitimnost, in omenil izkušnje Poljske, Češke in Madžarske, kjer je podpora po vključitvi upadla. Na vprašanje, kaj je alternativa Natu, je Babič odgovoril s protivprašanjem: "Kaj pa je Slovencem alternativa Sloveniji?" Za razpravo očitno razpoloženi Bebler pa je dejal, da je imela od devetnajstih članic le ena referendum o vstopu v Nato (Madžarska), pa nihče ne trdi, da niso demokratične. Miheljak je povedal, da je podpora Natu v javnosti vseskozi nad petdesetimi odstotki, a zato, ker so ljudje premalo obveščeni. Navedel je podatke javnomnenjske raziskave, kjer je bila podpora Natu velika, dokler niso ljudi povprašali, ali so za pošiljanje vojakov na tuje, namestitev tujih vojakov doma... Bebler je zavrnil takšne raziskave, ker po njegovem temeljijo na hipotetičnih vprašanjih.

In Slovenska vojska? Jo sploh potrebujemo, in če, ali je sposobna ubraniti ozemlje? Babič pravi, da je to hipotetično vprašanje kot vprašanje, ali se Slovenija lahko uvrsti na svetovno prvenstvo v nogometu: "Če nekdo pride, bomo videli." Mencinger je še vedno za teritorialno obrambo. Jazbec pravi, da Slovenija potrebuje vojsko, ki bo sposobna ubraniti ozemlje v prvi fazi spopada. Miheljak pa pravi, da Slovenija potrebuje vojsko zaradi spremljajoče infrastrukture. "Ko pa se vojna začne, vojske razpadejo," je dejal in navedel zgled JLA, kraljevine Jugoslavije ali francoske vojske.