Za župana Franca Kramarja je to logična posledica dejstva, da različne omejitve prebivalci parka morajo upoštevati, država pa se svojih obveznosti ne drži. V Bohinju pogrešajo predvsem spodbude za turistični razvoj Vogla. Država se je zavezala, da bo za to območje sprejela prostorske akte, ki bi turistični in smučarski jutri tega smučišča zagotovili, a tega ni uresničila. Zamuda je že velika, Bohinjci pa so se zdaj odločili, da iz parka izstopijo, ker preprosto ne vidijo več koristi, da so v njem. Zborov občanov se je v različnih krajih občine udeležilo 400 od skupno 4420 prebivalcev, z 90-odstotno večino pa so jasno dali vedeti, da imajo življenja v TNP dovolj. Za občinsko oblast je to jasno sporočilo volje ljudi, ki naj bi ga upoštevala tudi država.

Na posledice odločitve Bohinjcev so opozorili tudi v javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer poudarjajo, da bo varovanje okolja še vedno pomembno, tudi če bodo iz parka izstopili. Vsekakor pa bi bil TNP izredno okrnjen, če v njem ne bi bilo več Vogla, bohinjskih vasi in zlasti Bohinjskega jezera. V zavodu so tudi potrdili, da jim je država programska sredstva s pol milijona v rebalansu proračuna zmanjšala na zgolj 87.000 evrov.

Država se je na nejevoljo Bohinjcev, povezano tudi z rušenjem črnih gradenj, za zdaj odzvala z ustanovitvijo komisije, ki naj bi obravnavala predloge za spremembe zakona o TNP. Očitno so v Bohinju izgubili upanje, da bodo z novim zakonom tudi konkretno deležni pomoči, ker pač živijo na območju s posebnimi omejitvami. Primer Vogla je eden najbolj značilnih za naš splošni in tudi posamični odnos do parka, narave in razvoja: okoljevarstveniki so odločno nasprotovali tudi sedanjim rešitvam razvoja smučarskega turizma, država pa ni pripravila ustreznih prostorskih aktov.

"Z javnim zavodom TNP zelo dobro sodelujemo, naš adut na trgu je tudi dejstvo, da smo v parku. Zato si mi želimo, da nam omogočijo razvoj. Toda država bi morala do konca leta 2011 pripraviti državni prostorski načrt za Vogel kot temelj za vse kasnejše projekte, a se do danes priprava praktično ni niti začela," pravi Boštjan Mencinger, direktor Žičnic Vogel, ki s 35 zaposlenimi ustvarijo okoli tri milijone evrov letnega prometa.

Včeraj je v državnem zboru odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje razpravljal o zakonu o TNP, na odboru pa je bil prisoten župan Kramar. Poslanci so spreminjanje zakona zavrnili, vladi pa naložili, naj preveri, kako se zakon izvaja. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so potrdili, da je za TNP sredstev letos bistveno manj, vladi pa je parlamentarni odbor naložil, naj v proračunih za naslednji dve leti zagotovi potrebna sredstva za razvojne programe v TNP.