Tako so v študiji z naslovom Revitalizacija krakovskih vrtov na podlagi javno-zasebnega partnerstva med drugim zapisale štiri avtorice z ljubljanske biotehniške fakultete. Po besedah ene od njih, izredne profesorice Marijane Jakše z oddelka za agronomijo, bi se morali vrtovi - ker gre za kulturno dediščino - uporabljati na način, kot so jih uporabljale krakovske solatarice, ki so pridelovale znamenito ljubljansko ledenko. "To pa se ne izvaja in kršitev tudi ne kaznuje. Nekateri lastniki svojih vrtov enostavno nočejo preurediti, čeprav bi morali biti poenoteni na način, kot je razvidno s starih fotografij. Namesto tega so nasadili sadovnjake in celo postavili ograje, kar je nesprejemljivo in vodi v degradacijo zemljišča," je povedala Jakšetova.
Vrtove bi lahko obdelovali otroci z motnjami v razvoju
V okviru omenjene študije, ki je bila končana pred tremi leti in ki jo je financirala mestna občina, naj bi Krakovske vrtove, kot kulturno-zgodovinski biser, ki se nahaja sredi območja z ohranjeno srednjeveško predmestno podobo, pred propadanjem rešili z večnamensko rabo. Model predpostavlja, da lahko Krakovski vrtovi kot element ljubljanskega mestnega kmetijstva opravljajo štiri funkcije: proizvodno (pridelovanje in prodaja vrtnin), socialno (aktivnosti in zaposlovanje za meščane s posebnimi potrebami), izobraževalno (izkustveno učenje o pridelavi hrane) in prostorsko (ohranitev zavarovane mestne kmetijske krajine).
"Ideja je bila, da se od lastnikov vrtove bodisi odkupi bodisi vzame v najem, s čimer bi postali neke vrste partnerji. Tako bi vrtove revitalizirali na podlagi javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesijskega razmerja in socialnega podjetništva. Obdelovali bi jih lahko vzgojno-varstveni zavodi, invalidske organizacije ali zavodi, ki imajo otroke z motnjami v razvoju, kot je na primer Zavod Janeza Levca," je pojasnila Jakšetova.
Po drugi strani bi lahko, je dodala sogovornica, vrtovi imeli tudi muzejsko vrednost, služili bi kot učni objekt in socialni moment hkrati. "Vrtove bi lahko obiskovali turisti, lahko bi se pobirala vstopnina. Lahko bi se šli tudi vzgojo luksuzne zelenjave, kjer bi si obiskovalci sami nabrali solato ali kaj podobnega. Ampak nekdo bi moral v tem videti interes in zadevo zagrabiti, sicer je projekt neuresničljiv, saj je preveč vpletenih, ki imajo vsak svoje interese," je poudarila profesorica Jakšetova.
Meščanom za Krakovske vrtove ni posebno mar
Z anketo, ki so jo avtorice študije (vodja projekta je bila upokojena profesorica Katja Vadnal) opravile z lastniki zemljišč, so namreč ugotovile, da so ti modelu bolj kot ne nenaklonjeni. Po drugi strani iz študije izhaja, da meščanom Ljubljane "za vrtove ni mar, le pozidati se ji ne sme", medtem ko naj bi bili tovrstni preureditvi Krakovskih vrtov naklonjeni v Četrtni skupnosti Trnovo, nekoliko bolj zadržano pa tudi na Mestni občini Ljubljana. "Študijo smo predstavile na mestni občini in povedale, koliko bi vse skupaj okvirno stalo. Na tem mestu pa se je vse končalo," je povedala Jakšetova in sklenila, da bi se moral za tak projekt najti upravljalec, kar pa bi po vsej verjetnosti padlo prav na mestno občino.
Predsednik sveta Četrtne skupnosti Trnovo Žiga Oven je dejal, da so v zvezi z ohranitvijo Krakovskih vrtov na občino dali že veliko pobud. Tudi projekt za revitalizacijo Krakovskih vrtov na podlagi javno-zasebnega partnerstva so podprli in predlagali mestni občini, da določi skrbnika projekta. Je pa po Ovnovih besedah vprašanje, kako uresničiti koncept projekta.
"Ključnih je nekaj ukrepov, ki so bili izoblikovani na delavnici o prihodnosti Krakovskih vrtov: Mestna občina Ljubljana naj razpiše koncesijo za upravljanje Krakovskih vrtov, s tem da bi morala biti koncesija dodeljena s časovno omejitvijo. Zagonska sredstva je treba pridobiti iz skladov EU, režijske stroške pa naj pokrije mesto Ljubljana. Po treh letih bi se morali Krakovski vrtovi financirati sami. Izvajalec je lahko vsak, zasebno ali socialno podjetje," je razložil Oven in dodal, da v četrtni skupnosti nimajo informacij o trenutnem stanju projekta, jih bodo pa pridobili v najkrajšem možnem času in jih ponovno obravnavali na naslednji seji sveta četrtne skupnosti.
Mesto: Projekt revitalizacije je še v povojih
Na vprašanje, ali nameravajo kaj ukreniti, da bi preprečili propadanje vrtičkarskega bisera sredi Ljubljane, na oddelku za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana odgovarjajo, da je za podrobnejšo opredelitev posegov v prostor in prenovo za območje med Zoisovo, Emonsko, Gradaško ulico in Krakovskim nasipom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo upošteval tudi vse smernice varovanja kulturne dediščine. Ena od podlag za njegovo pripravo pa bo prav študija Revitalizacija krakovskih vrtov na podlagi javno-zasebnega partnerstva.
"Občinske podrobne prostorske načrte načeloma naročajo in financirajo investitorji, na tem območju pa tega seveda ni pričakovati, zato ga bo morala naročiti občina. Kdaj ga bo naročila, je odvisno od proračunskih sredstev in prioritet. Konservatorski načrt in prostorski načrt sta šele prva, a nujna koraka pri urejanju tega območja," so nam pojasnili na oddelku za urejanje prostora.
Zakaj mestni inšpektorji vseh tistih lastnikov parcel Krakovskih vrtov, ki svojih vrtičkov ne vzdržujejo, kot bi morali, ne kaznujejo? Z mestnega inšpektorata in oddelka za kulturo so nam sporočili, da je odlok o varstvu kulturne dediščine še iz časa socializma in ne predvideva kazenskih določb, zato mestni inšpektorat nima možnosti sankcioniranja.
Povedali so še, da Krakovski vrtovi, čeprav sodijo v območje, ki je z aktom razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik, niso posebej zaščiteni kot samostojna enota dediščine. "Po odloku se varuje razdelitev posameznih vrtov. Ni dopustno spreminjati prostorske strukture površin, kar pomeni, da jih ni dovoljeno spreminjati na primer v enotne parkovne površine ali jih pozidati," so razložili na mestni občini in dodali, da odlok ne predvideva, da bi morali biti vrtovi obdelani, "saj v državi ne poznamo vzvodov, jih nismo imeli in jih tudi ne načrtujemo, ki bi nalagali fizičnim osebam obvezno obdelavo zemlje".
