Eles poudarja, da je povezava pomembna zaradi večje neodvisnosti od virov električne energije, saj sami pogosto nimamo dovolj proizvodnih kapacitet. Madžarska je svoj del daljnovoda od Heviza do meje postavila že leta 2005, ko je ob mejno črto postavila zadnji električni steber. Pri nas daljnovoda še ni, zato so morali sporazum dvakrat podaljšati. Na slovenski strani je Eles po junija sprejeti uredbi o državnem prostorskem načrtu za daljnovod prevzel vlogo nosilca gradnje tega daljnovoda.

"Slovenija brez povezav s sosednjimi sistemi ne bi mogla preživeti," trdi mag. Marko Hrast, vodja sektorja za prenosno omrežje v družbi Eles. V naslednjih dneh bodo opravili pogovor z župani desetih občin, prek katerih poteka trasa. Županom bodo pojasnili, kako bodo pristopili k 3300 lastnikom 4400 parcel, čez katere poteka daljnovod. Z vsakim od lastnikov zemljišč bodo opravili pogovore in z vsakim posebej sklenili pogodbo, ki jo bodo pripravili na podlagi cenitve sodno zapriseženih cenilcev. Šele vpis pogodb v zemljiško knjigo jim bo omogočil začetek gradnje.

Že letos bodo začeli postopek pridobivanja služnosti, predvidevajo, da bo to končano v dveh do treh letih. Individualno bodo skušali z lastniki ugotoviti vrednost zmanjšanja zemljišča zaradi daljnovoda in s sodno zapriseženimi cenilci doseči dogovor. Lahko uporabijo tudi omejitev lastninske pravice, kar pomeni, da bodo na upravni enoti sprožili prisilno razlastitev v primerih, ko se jim z lastniki ne bo uspelo poenotiti o ceni, je povedal Hrast.

Trasa daljnovoda Cirkovce-Pince z napetostjo 400 kV je dolga 80,5 kilometra, na njej bodo postavili 264 stebrov. Za pravico do gradnje morajo pridobiti služnost za vsa zemljišča v širini varovalnega pasu in dostopnih poti, katerih približna širina je 4 metre. Dejstvo pa je, da ponujena trasa vendarle povsod ni dovolj odstopila od naseljenih okolij, zato bo treba odkupiti in podreti ali za druge namene uporabiti dve hiši, po eno v občinah Kidričevo in Gorišnica. Vznemirja pa tudi del trase v bližini Hotize, za katerega ni jasno, ali je na hrvaškem ali slovenskem ozemlju, ta zemljišča pa so vključena v arbitražo s Hrvaško.

Mag. Rudi Vončina z oddelka za okolje Elektroinštituta Milana Vidmarja je na pomisleke, da naj bi daljnovod gradili 40 metrov od hiš in kar 100 metrov od avtocest, odgovoril, da je tako verjetno zaradi varnosti v prometu in ne zaradi mogočih sevanj. Domačine med Ormožem in Ptujem vznemirja, zakaj novi daljnovod ponekod sledi trasi starega, drugod pa ne. Ker njihovih predlogov niso upoštevali, v Gorišnici napovedujejo državljansko nepokorščino.