Kot so v predlogu nove uredbe, ki bo veljala do konca leta, zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, bi namreč "sprostitev trenutno veljavne uredbe pomenila velik pritisk na povišanje cen komunalnih storitev, sočasno pa obstaja nevarnost, da bi se z oblikovanjem cen komunalnih storitev izključno na ravni lokalnih skupnosti vzpostavile razmere, ki bi v večji meri omogočale ekonomsko neučinkovito zagotavljanje komunalnih storitev". To bi po mnenju ministra Radovana Žerjava lahko imelo negativne posledice za uporabnike storitev in z makroekonomskega vidika, saj bi se cene lahko dvignile, to pa bi "negativno vplivalo na konkurenčnost celotnega gospodarstva".

Toda denimo v Ljubljani so cene komunalnih storitev že poletele v nebo. Zato smo preverili, koliko je povprečna štiričlanska družina, ki živi v Ljubljani, za komunalne storitve porabila pred tremi leti in koliko porabi danes. Takšni izračuni so sicer precej površni, saj so potrebe in z njimi povezani stroški posameznih štiričlanskih družin zelo različni, opozarjajo na Javnem holdingu Ljubljana. Kljub temu so nam posredovali povprečne stroške štiričlanskega ljubljanskega gospodinjstva, ki so predstavljeni v tabeli. Kljub liberalizaciji trga električne energije in zemeljskega plina smo se odločili za primerjavo cen tistih dveh ponudnikov, ki sta imela v prejšnjih letih največ odjemalcev na območju Ljubljane.

Najbolj se je podražila Snaga

V tem času so se relativno najbolj podražile storitve Snage, za skoraj 100 odstotkov, čeprav v podjetju opozarjajo, da bi si uporabniki lahko z učinkovitim sistemom ločenega zbiranja odpadkov znižali stroške. Minimalna obračunska količina za uporabnika iz gospodinjstva namreč znaša za mešane komunalne odpadke 30 litrov na osebo na mesec.

Po drugi strani pa se stroški odvajanja in čiščenja komunalne vode v tem triletnem obdobju niso spremenili. Storitev odvajanja komunalne vode se je nekoliko podražila leta 2004, storitev čiščenja pa leta 2006. Takrat je precej poskočila, in sicer z 0,059 na sedanjih 0,525 evrov za kubični meter. Glavni razlog za občutno razliko je bila uvedba nove storitve biološkega čiščenja odpadne vode, saj je storitev do takrat zajemala le mehansko čiščenje odplak, so pojasnili na Javnem holdingu Ljubljana. Ob tem je treba opozoriti, da bi se storitve javne higiene po uradno sicer še nepotrjenih načrtih lahko v prihodnje še podražile. Vlada naj bi namreč razmišljala o tem, da bi jih obdavčila po višji, dvajsetodstotni stopnji.

Precej se je podražil tudi plin, saj gospodinjstvo v 65 kvadratnih metrov velikem stanovanju vsak dan porabi povprečno 310 evrov na leto več kot pred tremi leti. Kot so pojasnili v Energetiki Ljubljana, je cena za posamezen mesec določena na podlagi šest- oziroma devetmesečnega povprečja borznih cen nafte in njenih derivatov ter mesečnega povprečja tečajnega razmerja med dolarjem in evrom. Energetika Ljubljana je sicer zaradi vstopa družbe Gen-I na ta trg, ki plin ponuja po tudi do dvajset odstotkov nižjih cenah, napovedala znižanje cen za (vsaj) deset odstotkov.

Kar zadeva električno energijo, smo primerjali cene družbe Elektro Ljubljana oziroma njene hčerinske družbe Elektro Energija. Povprečno gospodinjstvo, ki je na dvotarifnem merjenju in na dan porabi enajst kilovatnih ur, je tako leta 2009 za elektriko odštelo nekaj manj kot 40 evrov na mesec, konec decembra lani pa 46,5 evra. Na letni ravni razlika presega 80 evrov. Poudariti je sicer treba, da sta trg zemeljskega plina in električne energije liberalizirana in da imajo uporabniki proste roke pri menjavanju ponudnikov.

Dražje pogrebne storitve in prevoz

S prvim avgustom letos so se dvignile tudi cene pogrebnih storitev: če je bilo treba za osnovni pogreb s krsto prej odšteti nekaj več kot 515 evrov, se je cena prejšnji mesec dvignila na nekaj več kot 550 evrov. Nove cene so predvidene tudi za pokopališke storitve, a bodo začele veljati šele po novem letu. Za letno najemnino enojnega groba bomo po novem odšteli 34,5 evra, torej slabe tri evre več kot zdaj.

Več porabimo tudi za javni prevoz. Medtem ko je vožnja z mestnim avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa pred tremi leti stala 0,8 evra, je treba zanjo zdaj odšteti 1,2 evra. Res pa je, da nova cena velja za 90-minutno vožnjo s prestopanjem, pred tremi leti pa je omenjena cena veljala za eno vožnjo brez prestopanja. Splošna mesečna vozovnica se je podražila s 34 na 37 evrov, šolska mesečna vozovnica pa s 17 na 20 evrov. Na LPP pojasnjujejo, da povišanju botrujejo višje cene pogonskih goriv pa tudi višji stroški vzdrževanja avtobusov in zavarovanj.

Omeniti gre še stroške parkiranja v Ljubljani. Od 1. julija 2011 so se namreč cene parkiranja na vseh javnih površinah na območju Mestne občine Ljubljana zvišale za 20 odstotkov, saj do tedaj v ceno DDV ni bil vštet. Cene dovolilnic za stanovalce se sicer v zadnjih treh letih niso spremenile, 100 evrov na leto treba odšteti za javne parkirne površine, 50 evrov pa za rezervirane parkirne. Vendar pa ponovno ne gre prezreti dejstva, da je po mestu od leta 2006 do danes zraslo 240 parkomatov, na občini pa jih nameravajo postaviti še 25.