Z njim imajo velike probleme tudi na ekološki kmetiji Plajer v zgornjem Posočju. Še pred nekaj leti so imeli na Ravnem plazu nad Bovcem v bližini domačije urejen pašnik. Danes se ta kljub prizadevanju gospodarja Igorja Prezlja zarašča.
Poseka jih sto, zraste jih tisoč
"Posekal sem vse grmovje, vendar je potem zraslo še več rastlin. Iz sto posekanih jih je zraslo tisoč novih, iz tisoč uničenih jih je nastalo deset tisoč. Pašnik se zmanjšuje, velikega pajesna je vse več. Ne vem, kako ga uničiti, kako se ga rešiti," je zaskrbljen Prezelj.
Tudi strokovnjaki so si edini, da dolgoročnih rešitev pravzaprav ni. Najlažje se ga znebimo tako da ga izruvamo, ali ko zraste, da ga olupimo. Veliki pajesen ali tudi božje drevo izvira iz Azije, v višino zraste tudi do 20 metrov, eno samo drevo pa ima na leto tudi več kot 300.000 semen.
Rastlina za pogozdovanje Krasa
V Evropo so ga prinesli leta 1751. Sadili in razširjali so ga kot okrasno drevo, posebej primerno za gojenje v mestnem okolju. Marsikje v zahodni Evropi so ga sadili zaradi gojenja sviloprejk. Na Bovškem so ga zaradi pogozdovanja goličav med vojnama zasadili Italijani. Od konca 19. stoletja so z velikim pajesnom pogozdovali tudi kraške goličave.
"Les velikega pajesna ni kvaliteten, primeren pa ni niti za kurjavo. V njem naj bi bile strupene snovi, sestave pa še niso preučili. Pri ljudeh, ki so odstranjevali velike količine pajesna, naj bi se pogosto pojavilo vnetje srčne mišice," je povedal Nejc Jogan z biotehnične fakultete. Na Bovškem velikemu pajesnu pravijo tudi smrdulja, izogibajo pa se ga celo koze.
V Triglavskem narodnem parku 19 tujerodnih rastlin
Na območju Triglavskega narodnega parka, ki se razprostira na površini skoraj 84.000 hektarjev, so odkrili na 912 lokacijah 19 tujerodnih rastlin. Od "cvetic" sta najpogostejši enoletna suholetnica in orjaška zlata rozga, od lesnatih vrst pa prevladujejo veliki pajesen, japonski dresnik, robinija in amerikanski javor. "Reševanje problematike invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali v parku je ena prednostnih nalog javnega zavoda, kar poudarja tudi načrt upravljanja, ki je v pripravi," pravi Andrej Arih iz Triglavskega narodnega parka in dodaja, da so se lani lotili tudi že fizičnega odstranjevanja tujerodnih rastlin. Tako so lani skupaj s študenti biologije, gozdarstva in naravovarstva z biotehnične fakultete odstranjevali rastišča japonskega dresnika ob cesti na Mangrtsko sedlo in ambrozije v dolini Trente.
