V prvem letošnjem polletju je bilo na brniškem letališču manj kot 540.000 potnikov, kar je za 11,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, premikov letal je bilo za 8,6 odstotka manj, skupaj nekaj več kot 18.000, tovora, merjenega v tonah, je bilo manj za petino. Glede na polletne podatke si je Aerodrom zadal težko nalogo, pri čemer velja opozoriti, da v letu 2017 po pričakovanjih vodstva Aerodroma Adria Airways ne bo igrala več tako velike vloge kot danes, ko še vedno prepelje več kot 72 odstotkov vseh potnikov v javnem prometu na brniškem letališču. Njen delež naj bi se po pričakovanjih Aerodroma Ljubljane v letu 2017 znižal pod 60 odstotkov, rast pa pričakujejo predvsem od tujih prevoznikov, v glavnem nizkocenovnih. In čeprav so težave Adrie Airways pogosto prepoznane kot glavni razlog upada prometa na brniškem letališču, podatki za letošnje prvo polletje kažejo, da je upadel tudi skupni promet tujih prevoznikov. Evropski prevozniki sicer beležijo rast, a tudi ta upada. Tako je julija na primer po podatkih Mednarodnega združenja za letalski promet (IATA) znašala vsega 4,8 odstotka, medtem ko so še mesec prej evropski prevozniki beležili 7,3-odstotno rast. Kljub olimpijskim igram v Londonu se je rast upočasnila, poleg tega pa je ta po podatkih IATA temeljila predvsem na daljših linijah v države z močnejšo gospodarsko rastjo.

V navedenem bi težko prepoznali brniško letališče, ki je včeraj objavilo razpis za prvo, najobsežnejše javno naročilo za nov potniški terminal, sledilo pa jih bo še sedem do deset. V Aerodromu Ljubljana pod vodstvom Zmaga Skobirja pojasnjujejo, da z obstoječim potniškim terminalom, ki ima 13.000 kvadratnih metov površine, ne dosegajo več zadovoljivih standardov kakovosti, v bolj obremenjenih urah dneva in mesecih leta pa je že danes premajhen.

Nov terminal, ki bo velik več kot 31.000 kvadratnih metrov, bo imel zmogljivost 1800 potnikov na uro, 850 potnikov v odhodu in 850 potnikov v prihodu. V družbi pojasnjujejo, da bo v novem terminalu postavljenih 40 okenc za prijavo na let, nekaj jih bo tudi avtomatskih, poleg tega bodo v terminalu prostori za prevoznike, turistične agencije, restavracije in trgovine, predvideni pa so tudi poslovni saloni in "dodatna ponudba za dobro počutje potnikov".

Večji del investicije, 78 odstotkov, bo kril Aerodrom sam, za preostanek pa načrtujejo pridobitev evropskih sredstev. Za zagotovitev dela lastnih sredstev, ki bi tako skupaj znašala okoli 56 milijonov evrov, bo Aerodrom Ljubljana najel posojilo. Pojasnili so nam, da bi po trenutnih načrtih s posojili pokrili 35 odstotkov vrednosti naložbe, investicijski program, ki so ga pripravili za pridobitev evropskih sredstev, pa je pokazal, da bo investicija povrnjena v 16 letih.