Nekdanje prostore SIB v Čopovi ulici v Ljubljani je Nova Ljubljanska banka (NLB) prodajala pet let in zanjo želela iztržiti pet milijonov evrov. "Ker je ni mogla prodati po želeni ceni, se je na koncu prodajala na dražbi, na katero se, razen nas, ni prijavil nihče. Kupili smo jo za 2,2 milijona evrov, dodatnih 70 tisočakov pa smo odšteli za odkup notranje opreme," je povedal Daniel Viljevac iz Družbe tveganega kapitala (DTK) Murka, ki jo upravlja upravljalska družba UD.

Po besedah Viljevca so se za naložbo odločili, da svojim "nevsakdanjim" dejavnostim - vlagajo predvsem v mlada visokotehnološka podjetja in v podjetja z visokim potencialom za rast - priključijo še eno bolj tradicionalno, tako da vse skupaj uravnotežijo in razpršijo tveganje. "Menimo, da z naložbo ne moremo zgrešiti, saj bo hostel sredi Čopove ulice, ki je ena najbolj frekventnih ulic v Ljubljani," je optimističen Viljevac iz DTK Murka, kjer so za namen poslovanja hostla ustanovili podjetje Hostel Čopova.

Prokurist podjetja Marko Vavpetič pravi, da bo hostel odprl svoje duri najkasneje 1. decembra, morda pa že prej - odvisno od hitrosti reševanja birokratskih zadev na upravni enoti. "Arhitekti bodo svoje delo končali še ta teden, potem pridejo na vrsto mojstri za prenovo, ki bo minimalistična. Na kratko rečeno - omare in mize gredo ven, postelje pa noter. Inštalacij ne bomo prestavljali, zidov tudi ne podirali, saj je stavba v odličnem stanju, čeprav je stara že več kot 100 let," je razložil Vavpetič, ki meni, da stroški celotne adaptacije ne bi smeli preseči 200.000 evrov.

Hostel Čopova bo ciljal predvsem na tujce, ki pridejo v prestolnico z javnimi prevoznimi sredstvi in si želijo prespati v središču mesta. V njem bo na voljo 120 ležišč, s tem da se bodo nekatere postelje po potrebi preobrazile v pograde, tako da bo ob prihodu večjih skupin na voljo še več prostora.

Glede cen Vavpetič pravi, da bodo vsaj na začetku primerljive z drugimi tovrstnimi ponudniki v mestu, kar pomeni, da se bodo gibale med 20 in 25 evri za nočitev na osebo. Na vprašanje, kaj bodo storili z velikim trezorjem, ki je bil že nekoč atrakcija SIB banke, je Vavpetič odvrnil, da bo ostal na svojem mestu.

"Razmišljamo, da bi tako imenovani plavajoči trezor, okoli katerega je bil narejen nekakšen dvojni hodnik, po katerem je lahko hodil varnostnik, umestili v izvedbo jedilnice, tako da bodo stanovalci hostla videli, da dejansko spijo v nekdanjem trezorju. Male trezorje, ki so bili že nekoč namenjeni za shranjevanje predmetov, pa bomo pustili take, kot so, za osebno uporabo," je pojasnil Vavpetič in dodal, da se ravno te dni odločajo, ali ne bi nemara kar celotnemu hostlu dali pridih trezorja.