Z udarniškim delom, s kakršnim so pred pol stoletja uredili tudi podobo središča današnjega mesta Velenje, so se lotili prenove. "Prostor bomo preuredili v medgeneracijsko središče, ki bo prostor za druženje vseh generacij in bo ponudil kvalitetno preživljanje prostega časa. Na igrišču bodo igrala, tobogan in peskovnik za najmlajše kot tudi fitnes na prostem za starejše," je povedal vodja projekta Marko Govek, ki bdi nad prostovoljci.

Druženje ob brigadirskem pasulju

Ti se največ ukvarjajo s krtačkanjem, žaganjem in pripravo lesenih okroglic, ki bodo služile za tlakovanje igrišča, kjer bodo stale fitnes naprave, poleg tega bodo z njimi uredili stopničke do tobogana in ogradili peskovnik. "Dela je veliko, časa pa malo, saj je ljudi danes težko dobiti za kaj več kot nekaj dni. Posebno tiste, ki imajo še druge obveznosti. Kljub temu pa vseh 50 prostovoljcev ni hkrati na gradbišču, temveč jih porazdelimo, pač glede na potrebe," je še povedal Govek. In kako so jih iskali? "V glavnem smo jih novačili prek spleta in družabnih omrežij in moram reči, da so prijave kar deževale. Glavnina pa prihaja iz velenjskega mladinskega centra ter Društva brigadirjev Velenje, eno dekle je prišlo celo iz Ljubljane. Dejansko pa gre za ljudi vseh starosti, z letnico rojstva od 1946 do 1992," je dejal Govek. Čeprav so si želeli, da bi vsi preživljali dneve v taboru, ki so ga uredili posebej zanje, da bi občutili pravo nekdanje brigadirsko ali taborniško življenje, pa se je večina zbrala skupaj le enkrat, ko so skuhali pravi brigadirski pasulj. Domače kopalnice in postelje so pač neprecenljive, pa tudi kakšen hladilnik je doma bolje založen, je ocenil vodja tabora Janko Sešel, ki si je prav tako želel obuditi nekdanji udarniški duh. Kljub vsemu pa so vsako jutro ob 7. uri skupaj dvignili zastavo in nato delali vse do 18. ure. Zvečer pa se ob kitari zasliši tudi kakšna pesem.

Prostovoljstvo imajo v genih

Prav druženje je premamilo tudi Ido Meško, da se je, čeprav je že upokojenka, pridružila prostovoljcem. "Zelo dobro se še spomnim časov, ko se je veliko delalo udarniško. Tudi moj sin je bil v delovni brigadi. Sploh sem aktivna in rada pomagam, če mi le zdravje to dopušča. To jemljem kot del rekreacije," je povedala Meškova. Brigadir z bogatimi izkušnjami pa je Šoštanjčan Gosto Trivunović, ki je prostovoljno delal tudi že v sosednji Avstriji. "Leta 1978 smo za naše zamejce mesec dni gradili kulturni dom v Šentprimožu v Podjuni. Kar 17 nas je bilo takrat iz Slovenije," je dejal. "Pa v Dornavi v Slovenskih goricah sem tudi kopal za vodovod," je še obujal spomine Trivunović. Kot je povedal velenjski župan Bojan Kontič, pa imajo Velenjčani prostovoljstvo tako ali tako v genih. "Če nam zato kdo reče, da smo rdeče mesto, si želim, da rdeči ostanemo še vrsto let," se je pošalil. Velenjčani igrišče urejajo v okviru mednarodnega projekta TeNewTown, v katerem udarniško sodeluje več srednjeevropskih držav in katerega cilj je ustvariti pogoje za uravnotežen razvoj mest ali posameznih delov, ki so nastali še v dobi socializma, torej med letoma 1945 in 1989. In med takšne sodi tudi Velenje. Denar, ki ga bodo dobili iz tega projekta in zaradi prostovoljnega dela tudi prihranili, pa bodo porabili za nakup otroških igral.