Eden glavnih razlogov za slabo finančno stanje, ki ga odgovorni na LPP radi navedejo, so naložbe. Te se od leta 2002 res povečujejo. Lani so vložili 5,1 milijona evrov, leto prej skoraj 11, v zadnjih desetih letih pa skupno približno 54 milijonov evrov. Največ denarja je šlo v posodobitev voznega parka, LPP je v zadnjih desetih letih kupil 179 modernih avtobusov, tako jih imajo skupno približno 300. Investicijski načrt za prihodnja štiri leta znaša slabih 37 milijonov evrov, sredstva pa bodo namenili za nakup 40 novih avtobusov, nadgradnjo storitve tehničnih pregledov in zgraditev novega servisno-vzdrževalnega centra. Vsako leto se povečujejo tudi stroški goriva, s 3,6 milijona evrov leta 2002 so se lani skoraj podvojili, znašali so nekaj manj kot 6 milijonov evrov.

Zaradi urbane zaslužijo manj

Prihodki od prodaje so lani znašali 17,7 milijona evrov, le 300.000 evrov več kot leta 2002, predlani pa so znašali skoraj 19 milijonov evrov. V LPP so pojasnili, da je razlog za padec prihodka ukinitev vozovnice za enkratno vožnjo v višini enega evra in uvedba kartice urbana s prestopanjem brez doplačila v času 90 minut ter nižja cena vozovnice, ki je do konca leta 2011 znašala 0,8 evra. Od januarja letos je sicer cena vozovnice 1,2 evra. V zadnjih desetih letih se je tudi za polovico zmanjšalo število prepeljanih potnikov. Leta 2002 je bilo potnikov na območju mesta okoli 94 milijonov, lani pa le 44 milijonov. V primestnem prometu je število potnikov skozi leta približno enako, okoli 18 milijonov na leto.

Čeprav se je število zaposlenih od leta 2002 lani znižalo z 975 na 764, stroški dela, razen v zadnjih treh letih, v desetletnem obdobju rastejo. Leta 2002 so znašali 16,9 milijona evrov, pred štirimi leti 22,9 milijona, lani pa 19,5 milijona evrov. Najvišja bruto plača v podjetju znaša 5131 evrov.

S tehničnimi pregledi je LPP lani zaslužil 2,5 milijona evrov, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. V letih 2008 in 2009 je namreč iz naslova tehničnih pregledov v proračun družbe steklo kar 4,2 in 4,5 milijona evrov. Se pa skupno gledano povečuje prihodek od vzdrževanja in najema avtobusov, ki je od leta 2002 zrasel z milijona na 2,8 milijona evrov.

Dokapitalizacija v višini 21 milijonov

Ljubljanska in njej sosednje občine tudi subvencionirajo LPP za opravljanje storitve javnega potniškega prometa. Ljubljana je lani prispevala 5,5 milijona evrov, druge občine so primaknile 560.000 evrov, 78.000 evrov so znašale občinske subvencije za šolske vozovnice. Mestna občina Ljubljana je kot lastnica Javnega holdinga Ljubljana tudi večkrat dokapitalizirala LPP, in sicer v skupni višini 21 milijonov evrov: leta 2008 s tremi milijoni, leta 2009 s 3,2 milijona, leta 2010 s 7,3 milijona in lani s 7,5 milijona evrov. Iz LPP so sporočili, da v prihodnjih letih načrtujejo poslovanje brez izgube, pri čemer bo treba zagotoviti zadostna sredstva mestnega proračuna za pokrivanje razlike med dejansko in prodajno ceno vozovnic.