Hangar bodo oddajali v najem
Člani Aerokluba Celje na leto iz različnih virov dobijo od 150.000 do 200.000 evrov, s katerimi letala vzdržujejo in pokrivajo vse ostale stroške. Oddajanje hangarja je zanje dober posel, zato so tudi šli v naložbo. Sicer ne pričakujejo, da bodo v Levec vozili v hrambo svoja letala tujci, pričakujejo pa, da bodo privabili Slovence. Ultralahka letala so cenovno še nekako dosegljiva, zato se njihovo število pri nas povečuje, dobrega hangarja pa se seveda ne da povsod dobiti. Trenutno ima najete prostore v Levcu deset lastnikov motornih letal in enajst lastnikov jadralnih letal.
Nov hangar sta uradno odprla celjski župan Bojan Šrot in predsednik Aerokluba Celje Tomaž Berginc, ki želi, da bi letališče nekoč postalo letališče višje kategorije in da bi bilo primerno tudi za poslovna letala. "Eden izmed vrhunskih jadralnih pilotov jadralnega letala Sebastjan Ramšak je povedal, da je to klub, ki je eden najbolje organiziranih v svetu," je zadovoljno dejal župan. Aeroklub Celje, ki bo prihodnje leto praznoval 85-letnico obstoja, se namreč lahko pohvali, da je največji v Sloveniji in da so njihovi piloti na tekmovanjih izredno uspešni. Lani so na državnem prvenstvu v jadralnem letenju v Zrenjaninu osvojili osem medalj od devetih možnih, kar so ocenili kot neponovljiv uspeh. Klub ima 175 članov in v lasti štiri motorna letala ter 14 jadralnih letal. Župan Šrot je še dejal, da namerava občina najmanj 900 metrov steze asfaltirati. Poleg travnate steze, ki je za športna letala najbolj primerna, bi tako imeli še betonsko asfaltno stezo, ki bi omogočila razvoj poslovne aviacije, kar bi bilo seveda odlično za tukajšnje gospodarstvo. Kdaj se bo to zgodilo, še ni jasno, saj je potrebno sprejeti lokacijski načrt občin Celje in Žalec. Letališče namreč leži na meji, tako da bodo Celjani, če bodo hoteli imeti več kot 900 metrov dolgo stezo, morali graditi na žalski zemlji. "V Žalcu temu ne nasprotujejo, bo pa zagotovo potrebno nekoliko več dogovarjanja," pravi Šrot.
Na smučanje na Kanin in rafting na Sočo tudi z letali
Poleg celjskega pa bo tudi bovško letališče že prihodnje leto dobilo novo podobo. V središču zgornjega Posočja so namreč začeli obnavljati športno letališče, ki naj bi pomembno vplivalo na razvoj turizma v tem delu Slovenije. V okviru evropskega projekta A3 - NET ("Krepitev in mreženje povezav malih letališč na jadranskem območju"), ki ga s 85 odstotki financira Evropska unija, tudi tam urejajo letališko infrastrukturo, s finančno pomočjo Jadranskega čezmejnega projekta IPA gradijo upravno stavbo in hangar. Vsa dela naj bi bila zaključena do konca novembra prihodnje leto.
V Bovcu bodo v prihodnje nakupili tudi vitle za vleko jadralnih letal, vgradili cisterne za gorivo, uredili letališko stezo in parkirišča ter druge potrebne spremljajoče objekte za delovanje sodobnega športnega letališča.
Letalska dejavnost v Bovcu sega že v začetek prejšnjega stoletja. Letališče so pred drugo svetovno vojno uporabljali kot vojaški športni aerodrom. Zdaj ga upravlja Posoški aeroklub. Deluje predvsem v poletni sezoni v omejenem obsegu. Območje je neurejeno in nima pogojev za nastop na domačih in tujih trgih kot športno letališče, saj sedaj nima niti najosnovnejših pogojev za obratovanje, kot so cisterna za gorivo, primeren prostor za garažiranje, urejenega parkirnega prostora za osebna vozila, prostora za zbiranje letalskih informacij.