Kakšne so največje težave v urbanem prometu?

Kot povsod po svetu tudi pri nas predstavljajo zgostitve prometa največjo težavo. Za Ljubljano je značilno, da se na širše območje mesta pripelje iz okolice v delovnem dnevu več kot 120.000 vozil. Vsa ta vozila zasedejo kar precej prostora, kar pomeni, da morajo biti na voljo dovolj velika parkirišča. To seveda stane - tako gradnja kot tudi parkiranje. Ocenjujemo, da kar desetina voznikov parkira na nelegalnih prostorih in tako moti preostali promet ali pa normalno življenje okoliških prebivalcev. Seveda tudi prometne površine težko regulirajo takšne količine prometa in zato prihaja do manjših ali večjih zastojev, predvsem v prometnih konicah. Vse to nas sili v drugačno razmišljanje, da začnemo uporabljati druga alternativna prometna sredstva.

Od kdaj lahko govorimo o te vrste prometu, s kakšnimi težavami so se mesta srečevala v preteklosti?

Takšne težave so se v razvitem svetu začele že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Že v začetku devetdesetih let so večja evropska mesta začela razmišljati o spremembah vsakodnevnih navad voznikov. Nastajati so začele prve prometne politike, v katerih so bile obravnavane obstoječe težave v prometu, in predlagani so bili prvi ukrepi, ki naj bi začeli spreminjati razmišljanje o uporabi posameznih prometnih sredstev.

Kje je trenutno Slovenija pri reševanju te problematike, kakšne so največje težave slovenskih mest?

Trenutno Mestna občina Ljubljana sprejema novo prometno politiko. V prihodnjem desetletju je s pomočjo ukrepov prometne politike predvideno zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov za vožnjo po mestu za kar 50 odstotkov in seveda za ustrezen odstotek povečanje peš, kolesarskega in javnega prometa. Vsaka prometna politika temelji na določenih prepovedih na eni strani in na določenih stimulacijah na drugi strani.

Kako lahko na kratki in dolgi rok rešujemo težave z mobilnostjo v mestih?

Kratkoročno je mogoče nameniti več površin za javni in kolesarski promet na račun površin, ki so namenjene individualnemu motornemu prometu. To seveda lahko pripelje do še večjih zgostitev motornega prometa, kar pa naj bi imelo za posledico spreminjanje navad voznikov. Tak ukrep je lahko po eni strani zelo učinkovit, po drugi strani pa lahko pripelje do velikega negodovanja tistih, ki niso pripravljeni spremeniti svojih vsakodnevnih navad. Dolgoročno je mogočih več variant, ki pa so odvisne od finančnih zmožnosti mesta in države. Lahko dodajamo nove prometne površine - iz zgodovine vemo, da običajno nove površine generirajo dodatni promet - lahko pa razmišljamo tudi na bolj trajnosten način in se dolgoročno odločimo, da se ne bomo vozili v mesto s svojimi vozili in v prihodnje čim pogosteje uporabljali mestni javni prevoz oziroma kolo.

Kako pa je z mirujočim prometom in navadami Slovencev glede prometa v mestih?

Mirujoči promet je ena glavnih težav urbanih območij. Vozniki večkrat parkirajo svoja vozila kar na nedovoljenih površinah in s tem ovirajo druge udeležence v prometu. Z ustrezno parkirno in hkrati tudi kaznovalno politiko bi lahko uravnavali ponudbo in povpraševanje. Od prometne politike mesta je odvisno, koliko parkirnih površin bo na voljo in za kakšno ceno. Zavedati pa se moramo, da praktično nobene prometne politike ni mogoče izvesti brez ustrezne in dosledne kaznovalne politike.

Ali promet zelo škoduje kakovosti življenje v mestih? Kje na svetu veljajo za najbolj in kje za najmanj organizirana mesta glede urbanega prometa?

Promet kar precej škoduje kakovosti življenja v mestih. Posledici prometa sta onesnaženo ozračje in prekomerni hrup. Promet zaseda tudi precej urbanega prostora, ki bi bil lahko namenjen kakšni drugi dejavnosti. To seveda velja predvsem za individualni motorni promet. Druge oblike prometa so okolju mnogo bolj prijazne in zaradi tega je treba razvijati kvaliteten javni prevoz in kolesarski ter peš promet. Skandinavske države imajo vsekakor najbolje organiziran urbani promet, južnoevropske države pa najmanj. Vzrok za to je po mojem mnenju v veliki meri v mentaliteti oziroma v načinu življenja. Mi smo nekako v sredini med enimi in drugimi ter se skušamo počasi približati razmišljanju v skandinavskih državah.