Kritiki znotraj zbornice, ki ne želijo biti imenovani, na drugi strani ugotavljajo, da so takšen honorar Predanovi, hčerki nekdanje strokovne direktorice UKC Ljubljana in podpredsednice Državljanske liste Gregorja Viranta Saše Markovič Predan, izplačali za relativno hitro opravljeno delo. Mladi zdravniki pa morajo za takšen znesek trdo delati mesece, ugotavljajo. Predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan očitke zavrača in poudarja, da je Predanova pred izdajo zbornika delala praktično noč in dan. Da je v treh tednih opravila delo, ki bi sicer terjalo več ljudi oziroma okoli pol leta časa, po njeni oceni pomeni kvečjemu prednost.

"Očitki so povezani z volitvami"

Predanovi so plačali 28 evrov za avtorsko polo, medtem ko znaša "spodnja" tarifa avtorske agencije 25 evrov na avtorsko polo, je pojasnila Živčec-Kalanova. Očitki o razsipnosti so po njenem opažanju povezani z osebnimi interesi in zamerami nekaterih članov pa tudi z volitvami za predsednika zbornice, na katerih kandidira.

Predanova dodaja, da je za delo pri zbornici v resnici porabila bistveno več časa, kot pa ga je zaračunala: delala je 336 ur, obračunanih pa je bilo le 210 ur. Med drugim je morala pregledati celotno pisanje medijev o zdravniški zbornici od leta 1990 do danes, mnoge dokumente in izjave za javnost, poskrbela pa je tudi za izbor in skeniranje slik, je pojasnila. V delo ni vštela opravljenega dela na področju odnosov z javnostjo, ki ga je opravila za praznovanje treh obletnic, je še poudarila (ustanovitve Zdravniške zbornice za Kranjsko, 80-letnice ustanovitve Zdravniške zbornice za Slovenijo in obnovljene zdravniške zbornice, op. p.).

Predsedniške volitve bodo na zbornici, potem ko je bilo prvič glasov premalo, da bi bile veljavne, ponovili po junijski seji skupščine. Kdaj, bo odvisno tudi od nove sestave skupščine zbornice, ki bo odločala o morebitnih spremembah statuta. Aktualen predlog je na primer umik praga, po katerem so volitve veljavne le, če glasuje vsaj polovica članov z volilno pravico. Poleg Gordane Živčec Kalan je za predsednika zbornice kandidiral še kirurg Valentin Sojar, ali se bo lahko na ponovljene volitve poleg njiju prijavil še kdo drug, pa bo prav tako odvisno od odločitve skupščine. Kot smo že poročali, so ob neuspelih volitvah nekateri člani ugotavljali, da po pošti niso dobili glasovnic. Živčec-Kalanova te člane poziva, naj sporočijo morebitne spremembe svojih naslovov, kar lahko uredijo tudi po elektronski poti.

UVK nad "papirnate" težave?

Zdravniška zbornica Slovenije se je medtem znašla pod drobnogledom urada za varstvo konkurence (UVK), saj naj bi z določanjem minimalnih cen samoplačniških zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Uvedbo postopka proti zbornici nam je potrdil tudi direktor UVK Damjan Matičič, ki pa podrobnosti ni želel komentirati.

Nenadno problematiziranje najnižjih cen je sicer precej nenavadno, saj so minimalne cene v zdravstvu, ki so si jih pred leti zamislili kot preprečevanje "dampinga" in slabe kakovosti dela, bolj ali manj papirnate. Samoplačniške cene jih v praksi precej presegajo, prav tako pa sankcije doslej niso doletele nikogar. Prav nasprotno, doslej so se pojavljala le opozorila, da trg v zdravstvu ne deluje in da bi bilo cene smiselno, v obliki priporočila in za orientacijo bolnikom, zamejiti navzgor. Marca letos smo na primer poročali o ideji predstavnikov zdravstvene blagajne, da bi maksimalne cene priporočili v zobozdravstvu.

Zdravniška zbornica je pravilnika o zdravniški tarifi in o nadzoru upoštevanja zdravniške tarife sicer izdala že leta 1995. Z njima zbornica določa način vrednotenja zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, hkrati pa tudi nabor ukrepov za zdravnike oziroma zobozdravnike, ki ne bi upoštevali minimalne tarife. Slednjim lahko zbornica na primer izda opozorilo, opomin in pisni opomin, ob četrti kršitvi pa predajo primer tožilcu zbornice. V zakonu o zdravniški službi, na podlagi katerega je ustanovljena zbornica, pa tej ni podeljena pravica določanja cen zdravstvenih storitev, ravno nasprotno. Po zakonu je za določanje metodologije za izračun cen zdravstvenih storitev, ki niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja, pristojno ministrstvo, zbornica pa metodologijo le predlaga. Zbornica ima kljub navedenemu v svojem statutu zapisno, da je njena naloga tudi določanje zdravniške tarife skladno z zakonom, s čimer pa se očitno ne strinjajo v UVK. Iz navedenega izhaja, da bi lahko zbornica zgolj sodelovala pri izhodiščih za določanje cen zdravstvenih storitev, ne pa določala cene, zlasti ne minimalne cene, ki že sama po sebi omejuje konkurenco. Po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence so prepovedani in nični vsi sporazumi, katerih namen je omejevati konkurenco, prepovedano pa je tudi določanje nakupnih ali prodajnih cen.

Živčec-Kalanova se zavzema za to, da se morebitne nedoslednosti uredi. Kljub temu pa je po njenem minimalne cene v zdravstvu z vsebinskega vidika smiselno ohraniti, saj so eno od varoval kakovosti, preprečujejo pa tudi morebitno nelojalno konkurenco v slovenskem prostoru.