Le 761 evrov zaslužka
Številke agencije za javnopravne storitve in evidence kažejo, da se je lokal Zlata ladjica, ki je v lasti podjetja Sakura, kljub 450.000 evrom prometa lani s 761 evri komaj obdržal nad gladino. Podobno je tudi s Premier pubom na Petkovškovem nabrežju, ki je lani ob 317.000 evrih prometa pridelal le borih 500 evrov profita. Eden najbolj znanih lokalov v centru, Maček na Cankarjevem nabrežju, je v lasti podjetja Abovo. To je lani s 762.000 evri prihodka ustvarilo slabih 32.000 evrov dobička. Bar Žmauc na Rimski ulici je imel lansko leto za 280.000 evrov prihodkov, dobička pa je bilo le za tri tisočake in pol.
Tudi najemniku Kavarne Tromostovje na Prešernovem trgu, ki ima bržkone najelitnejšo lokacijo v mestu, po objavljenih podatkih zadnjih pet let ni šlo preveč dobro. Podjetje Seam, ki je leta 2007 za najem občini odštelo kar milijon evrov, je skupaj z gostilno Damajanty in drugimi dejavnostmi lani ob skoraj 1,3 milijona evrov dohodkov zaslužilo le slabih 14 tisočakov. Kljub temu pa bo, kot že omenjeno, mestni občini znova plačalo 730.000 evrov za štiriletni najem gostinskega vrta.
Polovica prihodka na črno
Znano je sicer, da so slovenski gostinci precej iznajdljivi pri prikrivanju dejanskega prihodka. Kot je pojasnil bivši lastnik gostinskega lokala v Ljubljani, želel je ostati neimenovan, imajo nekateri gostinci v lokalu poleg glavnega skladišča tudi manjše, neprijavljeno skladišče. Tako na primer družbi, ki naroči več steklenic piva, te prodajo iz "črnega" skladišča, saj so neobdavčene.
V veliko lokalih se dogaja tudi, da morajo natakarji izdane račune, ki jih gostje pustijo na mizi, pobrati in shraniti. Lastnik nato ob koncu delovnega dneva v računalniškem programu te račune izbriše, s čimer sta dejanski prihodek in osnova za obračunavanje davka manjša. Uradni podatki republiške davčne uprave tudi kažejo, da skoraj polovica pregledanih gostincev briše račune - in pri tem povprečno pobrišejo kar 45,5 odstotka izdanih računov. Pet let nazaj pa naj bi ta številka dosegla celo 70 odstotkov.
"Nismo bogataši, kot se zdi"
Vodja restavracije Vitez Marko Jenštrle je dejal, da je v restavracijah goljufanje skoraj nemogoče, saj je večina poslovanja negotovinskega in se točno vidi, kaj je plačano. "V kavarnah, kjer se večinoma plačuje z gotovino, pa je stvar drugačna. Pred leti so v kakšnih lokalih skrili tudi dve tretjini dejanskega prometa. Moramo pa tudi vedeti, da je pogled na polne vrtove poleti lahko varljiv - gostinci morajo preživeti tudi pozimi, ko obisk močno pade," je razložil Jenštrle in dodal, da prav tako ne smemo vseh gostincev metati v isti koš.
"Če delaš dobro, se da od gostilne tudi dobro živeti. Nismo pa gostinci takšni bogataši, kot si marsikdo misli," je dejal Rudi Zahar, lastnik priljubljene gostilne Maček v Stari Ljubljani. "Verjamem, da nekateri goljufajo. Z enim natakarjem pač ne moreš ustvariti milijona evrov prometa. Mi sicer ga, a imamo tudi osem redno zaposlenih," je še povedal Zahar in dodal, da poleg višjih stroškov obratovanja tudi občina gostince v središču vedno bolj obira pri vrtovih, brez katerih ne gre. Zanje je treba od letos dalje namreč odšteti 0,72 evra na kvadratni meter na dan, kar je več kot stoodstotna podražitev glede na lani.
