Če ravno ne potujemo zgolj po avtocestnem in železniškem prometnem križu, javni potniški promet ni najbolj prijazen do uporabnika, saj hitrost ni njegova najboljša lastnost. Potovanje iz kraja A do kraja B v nekaterih primerih traja enostavno predolgo, to pa je tudi ključni razlog, da večina še vedno raje sede v avtomobil kot pa na avtobus ali vlak.

Da se 230 kilometrov dolgo potovanje z vlakom od Kopra do Maribora vleče okoli pet ur, ni tako kritično, čeprav ponekod po Evropi vlaki v enakem času premagajo dvakrat večjo razdaljo. Vožnja po slovenskih tirih postane še bolj zamudna, ko vlak z železniškega križa zapelje na stransko progo. In tako se za pol krajšo vožnjo med prestolnico in Ravnami na Koroškem potnik ravno tako zamudi pet ur. Namesto da bi petino dneva zapravili na tirih, zato številni vozači raje iščejo alternativne poti ali kombinirajo prevoze, samo da čim hitreje prispejo na cilj.

Poglejmo, kakšne možnosti prevoza ima iz glavnega mesta na Koroško 23-letna študentka Eva. Če za celotno pot izbere vlak, se mora na pot odpraviti pred 17. uro popoldne. Ker je na Koroško po železniških tirih mogoče priti samo čez Maribor, s tem prevoznim sredstvom prispe domov v naselje Vuhred ob vznožju Pohorja po več kot štirih urah vožnje. Razen če vlaka ne kombinira z osebnim avtomobilom. V tem primeru se lahko na pot z vlakom odpravi vsako uro, v štajerski prestolnici je v približno dveh urah, nato pa jo pričakajo domači in do doma potrebuje še okoli 45 minut.

Če Eva v Ljubljani sede na avtobus, se čas potovanja bistveno ne skrajša, vendar pa ne potrebuje dodatnega prevoza domačih. Pot čez Velenje in Slovenj Gradec do Dravograda ji mine v dobrih dveh urah, nato pa na končni postaji prestopi na drug avtobus in pred domačo hišo je v skupaj slabih treh urah. Najhitrejša je seveda tretja možnost, da Eva prisede k prijateljici in z osebnim avtomobilom brez kakršnegakoli prestopanja domov prispeta v dveh urah.

Medtem ko je število potnikov na medkrajevnih avtobusih v zadnjih letih močno upadlo, se število potovanj z vlaki zadnjih pet let giblje malo nad 16 milijoni potnikov, ob tem pa ni bilo večjih nadgradenj, ki bi povečale hitrost vlakov. "Investicije v železniško infrastrukturo so se dolga leta zanemarjale zaradi vlaganj v avtocestni križ," komentirajo na Slovenskih železnicah in dodajajo, da so nekatere proge postale nezanimive za potnike in ne omogočajo niti pokritja stroškov. Čeprav imajo potniške vlake, ki lahko presegajo hitrosti do 160 kilometrov na uro, obstoječa železniška infrastruktura takšnih hitrosti ne omogoča. Problem pa so tudi enotirne proge z gostim potniškim prometom, a ne morejo povečati števila povezav, saj je proga popolnoma zasedena.

Ker je ponudba javnega prometa slaba, število potnikov upada, ker je potnikov manj, pa se prometne povezave tudi ne bodo izboljšale. Tako se v začaranem krogu javnega prometa vrtijo vzroki in posledice. Na direktoratu za promet so optimistični, da bo atraktivnejša ponudba, ki jo bo leta 2014 prinesla uvedba integriranega potniškega prometa, potnike spodbudila, da se bodo začeli vračati k javnemu prevozu. Vozni redi bodo namreč usklajeni, enotna vozovnica pa bo potnikom omogočala uporabo tako avtobusnega kot železniškega prevoza. Ob tem za odročne kraje z razpršeno poselitvijo predvidevajo še uvedbo prevoza na klic ter združevanje šolskih prevozov z javnim prometom.